Umetna inteligenca (UI) predstavlja eno največjih sprememb v zgodovini akademskega pisanja. Temeljito spreminja način iskanja informacij, organizacije dela in tvorjenja besedil. Hkrati pa ne spreminja osnovnega poslanstva diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela: dokazati sposobnost samostojnega, odgovornega in strokovno utemeljenega raziskovalnega dela. Zaradi tega bo tudi v prihodnje odločilnega pomena ne to, ali je študent uporabljal umetno inteligenco, temveč kako jo je uporabljal in kolikšen del intelektualnega prispevka je ostal njegov lasten.
V nadaljevanju na kratko povzemamo, kaj se je zgodilo, kakšna pravila so prejele univerze in kaj to pomeni za posamezne korake diplomiranja.

Kako je UI posegla v pisanje

Pisanje ni več samotno delo, temveč postaja dialog z orodjem. UI lahko v nekaj sekundah predlaga kazalo, povzame članek, ponudi raziskovalna vprašanja, preoblikuje odstavek, prevede besedilo, napiše programsko kodo za analizo ali jezikovno izpili osnutek. S tem se je močno znižala zmanjšala začetna bariera (glej Problem začetne bariere), torej sindrom praznega lista, ki je tradicionalno eden ključnih razlogov za odlaganje diplome.

Hkrati so se pojavila nova tveganja. UI proizvaja gladko in prepričljivo besedilo, ki pa je lahko vsebinsko plitvo, posplošeno ali napačno. Navaja lahko izmišljene vire (t. i. halucinacije). Predvsem pa študenta vodi v skušnjavo, da tudi razmišljanje, torej jedro intelektualnega dela, prepustijo orodju. Zato se težišče dela z vstopom UI premika od tvorjenja besedila k kreativnem razmišljanju, presojanju, preverjanju in predelavi.

Ukrepi, omejitve in etični standardi

Univerze so se sprva odzivale različno, od prepovedi do neopredeljenosti. Danes večinoma prevladuje model odgovorne in pregledne uporabe. Na Univerzi v Ljubljani veljajo Smernice UL za uporabo UI (Univerza v Ljubljani, 2026), ki določajo minimalna skupna izhodišča za študente in zaposlene, članice in oddelki pa jih lahko dopolnjujejo s svojimi pravili. Glavne sestavine takšnih pravil so:

  • Odgovornost. Za vsebino dela je vedno v celoti odgovoren študent. UI ne more biti navedena kot avtor ali soavtor.
  • Transparentnsot. Uporabo, ki pomembno vpliva na vsebino, strukturo, argumentacijo, analizo ali zaključke, je treba navesti: katero orodje, za kakšen namen, v kateri fazi dela in kako je bil rezultat preverjen. Ob oddaji zaključnega dela v Repozitorij UL študent v izjavi označi, ali je pri pripravi dela uporabil orodja UI ali ne.
  • Razmejitev dopustnega. Jezikovni pregled in prevod lastnega besedila, začetna orientacija po temi in pomoč pri strukturiranju so praviloma dovoljeni. Prepovedani pa so dobesedno prevzemanje izdelkov UI brez navedbe, izmišljeni viri in podatki ter parafraziranje tujih besedil z namenom prikrivanja plagiatorstva.
  • Preverjanje virov. Navajamo lahko le vire, ki smo jih dejansko poiskali, prebrali in razumeli.
  • Varstvo podatkov. V javna orodja ne vnašamo osebnih podatkov, neobjavljenih tujih rezultatov ali avtorsko varovanih gradiv. To velja na primer tudi za odgovore anketirancev.
  • Ravnanje ob sumu. Orodja za zaznavanje UI niso samostojen dokaz kršitve, študent pa mora znati pojasniti, kako je delo nastalo. Zato je priporočljivo hraniti vmesne različice, zapiske in osnutke.

Če posebna pravila niso določena, je uporaba UI dopustna le v podpornem obsegu, ki ne posega v avtorstvo, samostojno argumentacijo in izkazovanje doseženega znanja. To se ujema z načelom, ki velja uporabo avtorske pomoči tretjih oseb (glej Dovoljena pomoč). Tovrstna pomoč je dopustna, dokler ne sega na področje kompetenc, ki bi jih moral diplomant sam obvladati in v diplomi izkazati.

Ker se zmožnosti UI spreminjajo zelo hitro, se hitro spreminjajo tudi ukrepi in omejitve. Jedro pa kljub temu ostaja stabilno; etična načela ostajajo nespremenjena (glej Avtorstvo in etika). Osebna odgovornost avtorja, transparentnost, prepoved prikrivanja in izmišljanja ter preverjanje virov ostajajo in so v bistvu le razširitev siceršnjih načel akademske integritete.

Med institucijami in programi se razlikujejo predvsem naslednji vidiki:

  • Meja dovoljenega glede na disciplino in stopnjo študija. Pri npr. novinarstvu, programiranju ali statistiki so kompetence različne, zato so različne tudi omejitve. Nekateri programi imajo lastne smernice, ki lahko zahtevajo tudi priložene pozive oziroma ukaze, ki smo jih dali oroduem UI (angl. prompt).
  • Oblika razkritja uporabe UI. Študent lahko poroča o tem na različne načine, od kratke opombe do posebne izjave s prilogami.
  • Načini preverjanja nedovoljene uporabe UI. Na eni strani je to lahko izključna odgovornost mentorja, na drugi strani pa se lahko obvezno uporabljajo posebna orodja za odkrivanje besedil, kreiranih z UI, podobno kot se uporabljajo posebna orodja za običajno plagiatorstvo.
  • Vloga mentorja. Mentor lahko uporabo za posamezno delo dodatno omeji ali razširi.
  • Zahteve revij in založnikov. Te postanejo pomembne, kadar diploma vodi v objavo.

Najhitreje se spreminjajo vidiki, vezani na UI tehnologije, npr. na agentne sisteme UI, ki samostojno iščejo vire, analizirajo podatke ali pišejo kodo oziroma besedilo. HItro se spreminjajo tudi pravila citiranja izdelkov UI v standardih, kot je APA, ter načini preverjanja znanja oziroma avtorstva. Študent mora zato pravila svojega študijskega programa (glede UI) preveriti ob začetku procesa diplomiranja in nato ponovno tudi še pred oddajo. Morebitni dogovor z mentorjem pa je, tako kot pri drugih potencialno spornih vidikih, potrebno potrditi pisno, vsaj po e-pošti.

Ali je pisanje z UI hitrejše?

Hitrejše so predvsem rutinske in tehnične naloge: orientacija po temi, strukturiranje, jezikovno urejanje, prevajanje, oblikovanje, priprava kode za statistične analize, izdelava povzetka, pa tudi samo pisanje besedila. Jedro diplome ostaja v osnovi enako zahtevno: oblikovanje lastnega raziskovalnega problema, branje in razumevanje virov, empirični del, argumentacija in interpretacija ter usklajevanje z mentorjem.

Na drugi strani UI prinaša novo dodatno delo, ki lahko v določenih primerih celo preseže zgoraj omenjeni prihranek. Treba je namreč preveriti vse trditve in vse vire, ki jih je izdelalo UI orodje; pregledati je potrebnu tudi vsako besedilo UI in ga predelati v lastno. Kdor tega ne opravi, bo sicer hitreje prišel do osnutka, pogosto pa tudi hitreje do zavrnjenega osnutka, predvsem pa tvega naknadne obtožbe o nedovoljeni uporabi UI, podobno kot tvega naknadne obtožbe o plagiatorstvu, ki se lahko pojavijo in dokazujejo šele čez leta (glej Plagiatorstvo). Ob preudarni uporabi UI lahko realno pričakujemo zmeren ali celo znaten prihranek časa, predvsem pri minimalistični diplomi (glej Minimalistična diploma) in pri težavah s pisanjem (glej Problemi z izražanjem). Pri ambiciozni diplomi (glej Ambiciozna diploma) pa UI, bolj kot čas, povečuje predvsem kakovost in obseg. Ker so orodja UI na voljo vsem, se postopoma zvišujejo tudi pričakovanja glede jezikovne in formalne dovršenosti.

Upoštevanje predlogov UI

Pogosto vprašanje je, ali sme študent svoj osnutek »spustiti skozi UI«, torej ga dati v pregled jezikovnemu modelu, in nato upoštevati njegove predloge za popravke. Kratek odgovor je: praviloma da, vendar z nekaj pomembnimi razlikami glede na to, kakšne predloge upoštevamo in kako.

Popravki slovnice, pravopisa, ločil, tipkarskih napak, jasnosti in tekočnosti izražanja so npr. po Smernicah UL dovoljeni in jih praviloma ni treba posebej navajati, če UI ne dodaja novih idej, argumentov, virov, primerov ali zaključkov (Univerza v Ljubljani, 2026). Takšna uporaba je tudi skladna s priporočilom, da mentorju ne oddajamo osnutkov z jezikovnimi in tipkarskimi napakami (glej Faze pisanja). Če mentor ali program zahteva izjavo o uporabi UI, pa tudi tovrstno uporabo tudi izrecno navedemo in po potrebi specificiramo. Posebej se je treba izogibati, da bi mentorju oddali osnutek, ki ga je naredilo orodje UI in ga nismo pregledali in torej ne stojimo za vsakim stavkom.

UI lahko naš osnutek bere tudi kot kritični bralec, evalvator ali celo kot mentor. Opozori lahko na šibko argumentacijo, preskoke v toku pripovedi, neustrezno strukturo poglavij, manjkajoče definicije ali neskladja med hipotezami in rezultati. Takšni predlogi so po naravi lahko podobni komentarjem kolega ali zunanjega bralca (glej Zunanji bralci) in so legitimni, dokler jih študent presodi in vsebinske popravke izvede sam. Upoštevamo, obravnavamo in o spremembah poročamo na podoben način kot v primeru zunanjega bralca. To pa pomeni naslednje: če upoštevanje predlogov UI pomembno spremeni strukturo, argumentacijo ali vsebino dela, je uporabo UI treba izrecno navesti, saj je po Smernicah UL razkritje potrebno vedno, kadar UI bistveno vpliva na način predstavitve, strukturo ali argumentacijo.

Posebej problematično je enostavno in nekritično sprejemanje (popravljene) verzije, ki jo lahko študent zahteva od UI. Gre za to, da UI ne daje le predlogov, temveč sama na novo napiše odstavke ali poglavja, študent pa jih le sprejme. To ni več pregled osnutka, temveč tvorjenje besedila z UI. V tem primeru je obvezna jasna navedba o tovrstni uporabi. Za jedrne dele dela (argumentacija, interpretacija, zaključki) pa je takšna raba praviloma nedopustna oziroma je dopustna le z izrecnim soglasjem mentorja.

Še nekaj priporočil za rabo orodij UI:

  • Podatki v osnutku. Če osnutek vsebuje osebne podatke (npr. citate intervjujev z možnostjo identifikacije), zaupne podatke organizacije ali neobjavljene tuje rezultate, ga v javno orodje UI seveda ne vnašamo. Uporabimo lahko institucionalno priporočeno orodje ali pa takšne dele predhodno odstranimo oziroma anonimiziramo.
  • Upoštevanje mentorja. Mentor lahko uporabo UI omeji, npr. kadar želi oceniti študentovo samostojno izražanje.
  • Kakovost predlogov. Predlogi UI niso vedno pravilni. UI lahko »popravi« strokovni izraz v napačnega, zgladi nianse ali besedilo poenoti v značilen, generičen slog. Vsak predlog zato natančno presodimo.
  • Arhiviranje. Hranimo različico našega besedila pred pregledom z UI orodji in po njem, kot tudi navodilo (angl. prompt). To je najboljši dokaz, da je jedro besedila naše, če bi se kdaj pojavil dvom.

Priporočeno zaporedje je naslednje: najprej napišemo lastno besedilo, nato ga damo v pregled UI, predloge kritično presodimo in popravke vnesemo sami. Raziskave kažejo, da je takšno zaporedje (najprej lastno delo, nato UI) z vidika učenja bistveno ugodnejše od obratnega (Kosmyna idr., 2025).

Vpliv UI na posemezne korake diplomiranja:
  1. Odločitev. Sprememb je načeloma malo, saj gre predvsem za osebno odločitev o času, ko bo potekala glavnina procesa, in tudi za odločitev glede zahtevno (glej Odločitev). UI sicer lahko nekoliko pomaga pri razgledu po vsebinskih možnostih in po samem procesu, npr. kaj nas čaka in koliko dela je realno, pa tudi, kaj je za nas primerno. Nižja začetna bariera lahko tudi zmanjša odlašanje.
  2. Prijava. UI pomaga pri iskanju in ožanju teme, oblikovanju iskalnih izrazov, prvem pregledu literature in jezikovnem urejanju dispozicije (glej Prijava). Vire še vedno poiščemo v bibliografskih bazah in jih preverimo sami. Prijava mora izražati naše razumevanje problema; stati moramo za vsako besedo. Predvsem pa je treba na pogovoru z mentorjem natančno opredeliti tudi vlogo in uporabo UI (Glej Sestanek pri mentorju).
  3. Načrt. Projektni in časovni načrt lahko s pomočju UI pripravimo hitreje (glej Načrtovanje); UI agente lahko vključimo za nadzor, vodenje in evalvacijo procesa. Pojavi pa se tudi nov element glede načrta uporabe UI: katera orodja bomo uporabljali, za kaj in kako bomo uporabo dokumentirali. O tem se je smiselno dogovoriti z mentorjem že na prvem sestanku.
  4. Raziskovanje. UI lahko veliko pomaga pri raziskovanju (glej Raziskovanje), predvsem pri pripravi vprašalnika, kodiranju odgovorov, statistični analizi in programski kodi, pa tudi pri argumentaciji in tokiu pripovedi. Metodološke odločitve, interpretacija in zaključki seveda ostajajo naši. Podatkov anketirancev ne vnašamo v javna orodja. Morebitne sintetične podatke jasno označimo.
  5. Pisanje. Tu je sprememba največja. UI lahko služi kot sogovornik pri strukturiranju, kot kritični bralec osnutka ter kot lektor in prevajalec (glej poglavje Pisanje). Priporočamo, da osnovno besedilo, zlasti argumentacijo, interpretacijo in zaključke, pišemo sami. UI uporabimo le za izboljšave in preverjanje, ne obratno. Vsak vir preverimo in hranimo vmesne različice. Mentorju oddamo le osnutek, za katerega lahko zagovarjamo vsako vrstico.
  6. Zaključevanje. Ob oddaji priložimo izjavo o uporabi UI. Tehnični pregled, oblikovanje in povzetek so z UI orodji lahko bitsveno hitrejši (glej Zakljčevanje). Večji pomen dobi zagovor, kjer mora študent pokazati, da obvlada vsebino in zna pojasniti, kako je delo nastalo.