Na obseg naporov, ki jih bo treba vložiti v proces diplomiranja, vplivajo številni dejavniki. Na mnoge od njih študent ne more vplivati:
- Sem v prvi vrsti sodita število kreditnih točk diplome in zahtevnost študijskega programa.
- Podobno velja za siceršnji nivo intelektualne učinkovitosti, ki jo je študent vzpostavil oziroma dosegel pri študiju. Nekateri študenti namreč porabijo – pri enakih predpogojih – za priprave na tipičen izpit 50 ur, drugi pa 100 ur. Intelektualne sposobnosti med študenti so namreč različne.
- Ravno tako študent nima velikega vpliva na težave, ki izhajajo iz njegovih posebnih okoliščin, kot npr. status študenta s posebnimi potrebami ali status študenta športnika.
- Napore, ki so potrebni za proces diplomiranja, lahko večajo tudi različne osebne lastnosti študenta, od specifičnih bolezni (npr. disleksije) do drugih posebnosti (npr. nizka besedilna pismenost študenta), ter družinske, osebne in poslovne okoliščine (npr. paralelno s procesom diplomiranja poteka še nek stresen projekt). Z vsem tem se je treba odkrito soočiti, tako kot se je treba z navedenimi problemi in okoliščinami soočiti tudi sicer – tako pri študiju kot na drugih področjih življenja –, in nato izbrati ustrezno strategijo.
Ne glede na okoliščine je zelo pomemben vzvod, ki odloča o naporih, potrebnih za izdelavo diplome, še vedno v rokah študenta – to je nivo ambicioznosti oziroma zahtevnosti diplome. Hkrati s ključno odločitvijo o diplomiranju se je zato treba eksplicitno opredeliti tudi do tega vprašanja. Samo na tej osnovi namreč lahko študent v nadaljnjih korakih izbere primerno temo, mentorja in časovni okvir. Z jasnimi odgovori glede ambicioznosti diplome se bo izognil številnim težavam in nesporazumom, primerno razporedil predvideni čas in tudi mentor bo lahko ubral pravo strategijo. Jasno določen nivo zahtevnosti je še posebej pomemben pri načrtovanju potrebnega časa (3.2 Časovni načrt).
Kadar nivo zahtevnosti vnaprej ni jasno določen, zlahka prihaja do težav, nesporazumov in razočaranja. Tako se lahko za diplomo porabi več časa, kot ga je na voljo, in tudi več, kot je bilo načrtovano. Na drugi strani se lahko za diplomo načrtuje preveč časa in s tem neugodno posega v življenjske načrte (npr. brez vsake koristi se odpovemo počitnicam).
Odločitev o ambicioznosti diplome seveda lahko naknadno spreminjamo, in to še preden se lotimo prijave. Lahko pa jo spremenimo tudi po pogovoru z mentorjem ali pozneje v toku procesa diplomiranja. Pomembno je le, da spremembo vsakič naredimo eksplicitno in argumentirano. Gre namreč za zelo konkretne dileme, ki jih je treba v trenutku odločanja videti jasno in celovito ter iskreno odgovoriti na naslednji vprašanji:
- Ali sem za to, da bo diploma bistveno bolj kakovostna oziroma daljša (npr. 80 namesto 60 strani), pripravljen v proces diplomiranja vložiti npr. dodatni mesec dela in se s tem odpovedati enemu mesecu počitnic ali enemu mesecu dela oziroma zaslužka?
- Ali raje pustim diplomo na nekoliko nižjem nivoju zahtevnosti ter si s tem prihranim čas oziroma (posredno) denar?
Če se z veliko poenostavitvami izrazimo z običajnimi ocenami, ki se najpogosteje uporabljajo, je mogoče ločiti:
- ambiciozne diplome, ki imajo poleg ocene odlično (10) praviloma še na neke dodatne cilje;
- spodobne diplome, ki ciljajo na ocene prav dobro (8, 9) in lahko tudi odlično (10);
- minimalistične diplome, kjer je vnaprej jasno, da se zadovoljijo tudi z oceno dobro (7) ali celo zadostno (6).
Seveda k visoki ali nizki oceni pripomorejo tudi številni drugi dejavniki. Tako lahko npr. talentiranost in kreativnost študenta, ali pa zgolj razpoloženost in velikodušnost komisije omogočijo, da razmeroma neambiciozna, vendar spodobno zastavljena diploma prejme oceno 10. Iz podobnih razlogov lahko dobi oceno 8 ali 9 tudi povsem minimalistično zastavljena diploma. Na drugi strani lahko neka manjša malomarnost, nepomemben spregled ali pa nerazpoloženost oziroma krivičnost komisije spodobni diplomi prisodijo zgolj oceno 7. Ne glede na nihanja, ki izvirajo iz okoliščin (krivičnih ali srečnih), pa ocena v splošnem vendarle pomembno odslikava napor in čas, ki ga je študent vložil v proces diplomiranja. Vse to pa v veliki meri odraža tudi začetni nivo zastavljene ambicioznosti.
Določitev nivoja zahtevnosti je pomembna, zato je smiselno, da se do tega vprašanja opredelimo že v fazi odločanja za proces diplomiranja, skupaj s ključno odločitvijo o izbiri polletnega obdobja. Pri tem moramo biti realni in ustrezno oceniti svoje življenjske prioritete in načrte, svoje sposobnosti in razpoložljivi čas.
V nadaljevanju so podrobneje osvetljeni trije osnovni nivoji ambicioznosti (1.2.2 Ambiciozna diploma, 1.2.3 Spodobna diploma in 1.2.4 Minimalistična diploma), nato pa še problem izvedljivosti (1.2.5 Izvedljivost), obsega diplome (1.2.6 Obsežnost) in števila strani (1.2.7 Število strani). Predstavljeni so tudi tipično kriteriji odličnosti (1.2.8 Kriteriji odličnosti).
<< Nazaj | Naprej >> |