Pri umestitvi polletnega obdobja diplomiranja v svoje življenje je ključno, da je ta umestitev realna, kar pomeni predvsem naslednje:
- da gre za neprekinjeno, približno polletno obdobje (če zadošča, je lahko to obdobje seveda tudi krajše), v katerem je delo na diplomi (praviloma) naša glavna dejavnost;
- da je glede na naše življenjske okoliščine izbrano obdobje primerno za pisanje diplome in imamo v njem na voljo ustrezen čas, prostor, mir in ostale pogoje;
- da smo se trdno odločili – glede na svoje poslovne in zasebne okoliščine –, da izbrano obdobje posvetimo diplomi, kar lahko naknadno spremeni le neka resna in nepredvidena življenjska okoliščina (npr. bolezen, družinske težave, večje poslovne težave);
- da s tem obdobjem seznanimo vse osebe svojega socialnega kroga (služba, poslovni partnerji, prijatelji, sorodniki, soudeleženci pri prostočasni dejavnosti ipd.), ki jih to lahko kakorkoli zadeva ali so lahko za proces diplomiranja kakorkoli pomembni. Še več, obvestiti je smiselno tudi naš najširši socialni krog, torej tudi osebe (npr. priložnostne znance), ki jih naš proces neposredno ali posredno sploh ne zadeva, saj bo to lahko dodatno pripomoglo k še večji zavezanosti naše odločitve.
Obdobje, v katerem bo proces diplomiranja potekal, je načeloma pametno – če je to seveda mogoče – identificirati čim bolj zgodaj in ga umestiti v življenjske načrte. Vendar: če elementi realnosti (a-d) niso izpolnjeni, z odločitvijo ne gre hiteti. Prenagljenost bo porajala zgolj slabo voljo in večala tveganja za nadaljnje težave.
Pogosto si namreč študent sicer želi diplomirati, težave pa se pojavijo predvsem pri naslednjem:
- časovno obdobje je določeno prezgodaj, saj je jasno, da študent v resnici takrat še ne namerava diplomirati;
- časovno obdobje je določeno prepozno, saj študent zaradi prevelike dinamike svojega življenja ne more predvideti okoliščin čez npr. dve ali tri leta;
- časovnega obdobja zaradi velike nejasnosti osebne situacije študent v resnici sploh še ne more določiti;
- izbrano obdobje je za proces diplomiranja neprimerno, ker ni usklajeno z življenjskimi okoliščinami, s ključnimi osebami socialnega kroga oziroma v njem v resnici ni ustreznih delovnih pogojev ipd.
V takih primerih razmere pač še niso dozorele, zato je odločitev treba preložiti in ob tem nastaviti opomnik. Stališče o diplomi je treba nato preveriti v času, za katerega vemo ali vsaj trdno domnevamo, da se bodo v njem okoliščine pomembno (in za diplomo ugodno) spremenile. V vsakem primeru je tovrstno preverjanje smiselno izvesti najpozneje čez pol leta, kar je interval, ki se lahko podaljša le izjemoma, zaradi utemeljenih in specifičnih okoliščin. Takrat znova pretehtamo naše razmere in bodisi sprejmemo realno odločitev o diplomiranju (skupaj z realno umestitvijo polletnega obdobja) bodisi odločitev vnovič prestavimo.
<< Nazaj | Naprej >> |