Kot prvo je treba odstraniti kakršnekoli dvome, ki bi izhajali iz predstave, da je diploma (oziroma magisterij) morda nekaj težkega ali problematičnega. Kdor je naredil (skoraj) vse izpite, je namreč več kot usposobljen tudi za pisanje diplome, čeprav je od zadnjega izpita morda preteklo več mesecev, let ali celo desetletij.

Seveda pa usposobljenost za diplomiranje ni dovolj, treba je najti tudi ustrezen čas in motivacijo ter vložiti določen trud. Ob tem je pogosto najbolj ključen prav začetni korak, ko se je treba za diplomo odločiti in jo na tej osnovi nato operativno umestiti v svoje življenje. To je lahko povsem neproblematična in včasih celo neopazna odločitev, neredko pa je povezana z resnimi težavami. Pri tem se izkaže kot najbolj kritična časovna opredelitev, izzive pa lahko predstavlja tudi motivacija.

V nadaljevanju je obravnavan prvi korak procesa diplomiranja – odločanje o diplomi, ki se navezuje predvsem na osnovno odločitveno vprašanje (1.1 Ključno vprašanje) in ambicioznost diplome (1.2 Nivo zahtevnosti diplome). V tem okviru so predstavljene tudi nevarnosti začasnega (1.3 Odlaganje diplome) in trajnega (1.4 Problem nediplomiranja) odloga diplome. Na koncu poglavja je celoten proces odločanja še shematično povzet (1.5 Odločitvena shema).

Poudariti velja, da terminološke, konceptualne in ostale uvodne opredelitve v tem poglavju niso obravnavane, saj so bile predstavljene že v posebnem uvodnem poglavju (0. Uvod).

Za hitro pregledovanje so posebej za to poglavje (tako kot za ostala) na voljo kontrolni seznam vprašanj oziroma odkljuknica (angl. checklist), kjer so zbrani glavni opomniki za korak odločanja.

Naprej >>