Jezikovno izražanje je tesno povezano z zagotavljanjem pripovednega toka (podpoglavje 5.1.3 Tok pripovedi), tonom pisanja (podpoglavje 5.1.2 Osnovni ton pisanja) in ustrezno strukturiranostjo (podpoglavje 5.3 Struktura). Pri vsem tem gre sicer bolj za konceptualno, logično in splošno intelektualno vprašanje kot pa za jezikovni problem. Kljub temu se (morebitne) tovrstne težave v zadnji fazi manifestirajo v jasno opazni jezikovni neustreznosti oziroma nerodnosti. Če ima diploma tovrstne probleme, je treba hkrati z jezikovnim urejanjem dodatno poskrbeti za povezan in tekoč tok diplome.

Bolj kot končni format jezika (ki ga lahko reši lektor) je torej kritičen vidik povezanega in tekočega načina pisanja, ki v osnovi ni jezikovni problem. Zato teh vprašanj ne more rešiti lektor, ampak študent sam. Reševali bi jih lahko najeti pisci (angl. copy-writers), kjer gre za bistveno večje posege v besedilo kot pri lektoriranju, vendar bi bil to tudi že poseg v avtorstvo, kar pa je nesprejemljivo. Zato mora vse navedene vidike urediti študent sam. Na tej točki je zato smiselno ponoviti nekatere glavne poudarke, ki so bili obravnavni že v zgornjih podpoglavjih (5.1 Splošne usmeritve in 5.2Struktura):

  • zagotoviti je treba jasno rdečo nit in logično zaporedje, ki morata biti vzpostavljena tako znotraj vsakega stavka, povedi in odstavka kot tudi med odstavki, razdelki in poglavji;
  • posebej pomemben je tekoč pripovedni lok med poglavji in podpoglavji, kjer je primerno občasno eksplicitno omenjanje, kje v toku pripovedi se nahajamo, oziroma eksplicitno sklicevanje (na začetku in koncu poglavij ali podpoglavij) na povezano vsebino, ki je ali pa bo obravnavana v sosednjih poglavjih;
  • skrbno je treba pretehtati potek in način podajanja:
    • glede na logiko in vrstni red je lahko določeno poglavje, odstavek, poved ali stavek na neustreznem mestu – treba ga je premestiti, če je pomemben, ali ga odstraniti, če ni dovolj pomemben in relevanten;
    • glede na siceršnjo gostoto pripovedi je lahko določen del nesorazmerno preobširen ali prepodroben (treba ga je bodisi skrčiti bodisi dati v dodatek);
    • glede na siceršnjo gostoto pripovedi je lahko določen del nesorazmerno zgoščen in kratek (treba ga je razširiti, dodatno ilustrirati);
    • glede na nivo obravnave je lahko določen del nerelevanten ali premalo povezan s celotno vsebino (treba ga je odstraniti ali pa utemeljiti, zakaj je relevanten);
  • pripoved mora biti na dobrem in razumljivem poljudno strokovnem nivoju, primernem za objavo v strokovnem glasilu oziroma javnem mediju;
  • toka oziroma povezanosti besedila ne smejo motiti mašila, prazni in neumestni stavki ter trivialne navedbe;
  • izogibati se je treba splošnih fraz in prekomernega navajanja splošnih dejstev (npr. kako zelo je internet spremenil družbo), predvsem pa odvečnega ponavljanja stavkov, misli in dejstev;
  • zagotoviti je treba, da ni nelogičnih preskokov med temami, konteksti in različnimi nivoji pisanja;
  • odstraniti je treba zgrešene argumentacije in nepotrebna dokazovanja.
<< Nazaj Naprej >>