V procesu diplomiranja lahko izvedemo tudi – nekatere ali vse – napredne korake iskanja, kar je odvisno predvsem od nivoja diplome (npr. višješolska, visokošolska, magistrska), zahtevnosti fakultete in od zastavljene ambicioznosti. Priporočljivo je sicer, da izbrane napredne korake okvirno izvedemo še pred prijavo, vsekakor pa jih moramo opraviti na začetku osrednjega dela, ko začnemo s sistematičnim delom na teoriji. Tudi v okviru naprednega iskanja upoštevamo priporočila, ki so bila obravnavna že v osnovnem iskanju (podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje, posebej A. Določitev iskalnih nizov in C. Strategija iskanja).

Poudariti velja, da gre pri naprednem iskanju zgolj za napredne pristope začetnega iskanja novih virov. Viri, ki se lahko naknadno pojavijo pri podrobnejšem pregledovanju ustreznih enot iz osnovnega in tudi naprednega iskanja (npr. preko bibliografije oziroma citiranja), so obravnavni v okviru 2.3.3 Pregledovanja virov.

V okviru naprednega iskanja predvsem nadalje razširjamo domene in smeri iskanja (lahko pa seveda dodamo še kakšne dodatne domene iskanje):

  1. Z določenega področja je treba glede na ožje ključne besede pregledati vse pomembne nove knjige, posebej prihajajoče in tik pred izidom, ki jih knjižnice in bibliografski viri morda še nimajo. Pri tem uporabimo globalna spletna mesta specializiranih založb za svoje področje in tudi splošna spletna mesta, kot je npr. com,ki za večino potreb povsem zadostuje. Za publikacije v Sloveniji velja pogledati v sistem COBISS in morda tudi na spletno stran Agencije za knjige, kjer so najbolj sprotno vključeni vsi novi naslovi. Vse ključne knjige nato brez zadržkov kupimo ali pridobimo prek medknjižnične izposoje. V prvi vrsti seveda pregledamo Amazon.
  2. Pregledati je treba vsa relevantna spletna gradiva (npr. blogi, poročila, gradiva) na spletnih mestih (podjetij, organizacij, združenj, društev, projektov itd.), ki so pomembna za vsebino naše diplome. S tem predvsem preverimo, ali so se nam v fazi osnovnega iskanja morda kakšne pomembne informacije izmuznile. Smiselno je vse ustrezne (vnaprej znane) organizacije oziroma spletna mesta uvodoma eksplicitno identificirati in jih nato sistematično pregledati.
  3. Natančno je treba identificirati osebe v Sloveniji, ki se s problematiko ukvarjajo (od strokovnjakov do preteklih diplomantov). V grobem uporabimo naslednje tri kanale:
    1. Najprej seveda potencialne vire identificiramo pri mentorju. V večini primerov bo to že kar dokončni spisek, saj mentor dobro poza področje.
    2. Koristno je lahko tudi poizvedovanje v lastnem socialnem omrežju, kjer preverimo, če se kdo s podobno vsebino ukvarja (oziroma se je ukvarjala) ali pa pozna koga takega.
    3. Ustrezne osebe oziroma organizacije (v katerih nato najdemo odgovarjajočo osebo), poiščemo seveda tudi po spletu.

Na tej osnovi je smiselno narediti spisek oseb oziroma strokovnjakov, s katerimi velja navezati stik, in vnaprej pripraviti tudi odgovarjajoča vprašanja. Nato je treba k tem osebam pogumno pristopiti in vprašati za morebitne vire, stanje stvari, aktualne novosti oziroma stališča do določenih problemov. Specialisti oziroma poznavalci določenega področja so v bistvu daleč najkakovostnejši vir informacij za našo diplomo. Če so to profesorji, jih obiščemo v času govorilnih ur, ostale pa – če je mogoče – najprej kontaktiramo po telefonu, v ostalem pa uporabimo e-pošto, kjer lahko postavimo nekaj ključnih vprašanj. V mnogih primerih bomo po e-pošti glavne informacije tudi prejeli.

  1. Pregledati je treba tudi ustrezne dogodke oziroma strokovna srečanja in se jih v primeru ustreznosti udeležiti. V primeru udeležbe je zelo pomembno, da smo na dogodku proaktivni in agresivno poizvedujemo in sprašujemo.
  2. Za vire, ki to po svoji naravi omogočajo (Google Scholar, Web of Science, SCOPUS ipd.), prečešemo in pregledamo najnovejšo (npr. zadnji dve leti) literaturo, ki naše ključne vire citira. To je v bistvu glavni način iskanja najnovejših virov, omenjen že v okviru obravnave kreativnosti iskalnega procesa (glej podpoglaveje 2.2.2 Osnovno iskanje, C.5), le da ga tokrat uporabimo sistematično in npr. za vsak ključni vir nato v Google Scholar preverimo, kdo ga je v zadnjih letih (npr. eno ali dve leti) citiral.
  3. Za ožji krog ključnih besed v iskalnikih oziroma bazah nastavimo e-poštno obveščanje (angl. topic alert) o vsakem novem zapisu. Dodatno se naročimo tudi na e-poštno obveščanje (angl. citation alert) o vseh najnovejših delih, ki citirajo naše najbolj ključne vire (npr. izberemo do pet glavnih člankov oziroma knjig, ki so za diplomo najpomembnejši). To posebej velja za Google Scholar, smiselno pa je tudi za ostale sisteme, ki to omogočajo (npr. Web of Science).
  4. V primeru vsebinsko zahtevnih diplom se lahko izkaže pomembno, da pregledamo tudi vodilne globalne knjižnice (npr. British Library).
  5. Pretehtamo tudi potrebo, da se pregleda specializirane storitve informacijskih ponudnikov, ki se sicer raztezajo izredno široko in so odvisne od področja naše diplome (npr. mikrofilmi dokumentov, medijske objave, pravni akti, patenti). V primeru, da se pri tem pojavi vprašanje stroškov (npr. medknjižnična izposoja, nakup knjige, dostop do podatkovne zbirke ipd.), velja morebitno kritje najprej preveriti v matični knjižnici fakultete. Za kakovostno diplomo morajo namreč načeloma zadoščati prosto dostopni viri oziroma viri, ki jih zagotavlja fakulteta. Študent ni dolžan in od njega se ne pričakuje, da bo za dostop do informacij, ki jih potrebuje za diplomo, dodatno plačeval. V izjemnih primerih, ko so določene plačljive informacije za našo diplomo izjemno pomembne, se obrnemo na mentorja, morebitne sponzorje (npr. zainteresirano podjetje) ali pa se odločimo (zlasti če gre za majhen znesek in za ambiciozno diplomo), da morebitne stroške kljub vsemu krijemo sami.
  6. Ambiciozni študenti bodo navezali stik tudi z aktualnimi globalnimi avtoritetami, to je z avtorji, združenji oziroma organizacijami v tujini. Presenečeni bodo, kako prijazno in promptno odgovarjajo celo največji svetovni strokovnjaki. Tudi v tem pogledu je treba – podobno kot v primeri domačih strokovnjakov (glej točko 3 zgoraj) – najprej opraviti sistematičen krog iskanja oziroma identifikacije oseb, nato narediti spisek odgovarjajočih imen globalnih strokovnjakov oziroma virov, ter vljudno in pogumno kontaktirati.

Zgoraj opisane korake naprednega iskanja izvedemo z globino in intenzivnostjo, ki je seveda odvisna od študijskega programa in ambicioznosti diplome. Pri tem velja ponoviti, da ni nobene potrebe, da bi diplomo izdelovali z odvečno ambicioznostjo in v tem okviru izvajali kompleksna iskanja, še posebej, če se pred tem za ambiciozni nivo diplome nismo eksplicitno odločili.

Kljub temu pa se seveda nikakor ne sme zgoditi, da ne najdemo oziroma ne vključimo vira, ki je za našo temo bistven. Zato je prvih pet točk naprednega iskanja (1-5 zgoraj) priporočljivo izvesti skoraj pri vsaki diplomi, vsaj v najbolj osnovnem obsegu.

Vsekakor bi moral imeti študent po zaključenem osnovnem in naprednem iskanju literature zelo jasen in varen občutek, da je področje res dobro prečesal. Tveganje, da morda manjkajo najbolj ključni viri, bi moral študent občutiti kot povsem zanemarljivo.

Pri presoji ustreznosti virov, kjer smo v zadregi, nam je v primeru problemov v bistveno pomoč mentor, posebej če imamo občutek, da se pri pregledovanju literature izgubljamo.

Zavedati pa se je treba, da bo mentor lahko v tem pogledu postavil tudi določene (dodatne) zahteve, npr. napotitev v določeno knjižnico. Ravno tako je treba upoštevati, da mentor včasih ne pozna najnovejših virov, zlasti če je naša diploma zelo specializirana in zunaj osrednjega področja mentorja. V takem primeru je še posebej pomembno, da imamo dober sistem iskanja, kjer se ne bomo izgubili in porabili preveč časa, hkrati pa bomo našli vse, kar je res pomembno.

V tem pogledu so med študenti zelo velike razlike. Nemalokrat se zgodi, da študent zaradi nespretnosti in pomanjkanja izkušenj sicer porabi ogromno časa za pregledovanje literature, kljub temu pa nato mentor, čeprav določenega področja ne pozna podrobno, v eni sami minuti z iskanjem v Google Scholar najde najpomembnejšo enoto literature, ki jo je študent zaradi slabo opravljenega pregleda spregledal. Še hitreje bo mentor našel ključne vire, če študent ni opravil svoje domače naloge in iskanju ni posvetil dovolj iskanja. Nikakor se torej ne sme zgoditi, da bi spregledali katerega od najbolj ključnih virov (npr. nedavno nastalo zelo podobno diplomo na isti ali drugi fakulteti, najnovejšo raziskavo ali članek, ki je osrednji za naš problem, neko novo knjigo s tega področja, aktualen projekt z našega področja). Navedena zadrega, ko v diplomi manjka nek novejši ključen vir (ali celo nek starejši zelo pomemben tekst), ki pa je zlahka dostopen, je na žalost precej pogosta. Razlog je enostaven: študent pri pregledu literature ne upošteva zgornjih napotkov, posebej v primerih, ko je področje specifično in ga mentor morda podrobno ne pozna. Če namreč mentor tematiko dobro pozna, bo že na prvem sestanku poskrbel, da se ne izmuzne noben ključen vir.

<< Nazaj Naprej >>