Običajno ima celotno besedilo diplome dva ali tri nivoje strukturiranja. Vedno seveda obstaja prvi nivo (poglavja) in večinoma tudi drugi nivo (podpoglavja). Pogosto se pojavlja tudi tretji nivo (razdelek). Podrobnejše strukturiranje običajno ni potrebno, saj diplome skoraj nikoli ne presežejo 100 strani. V izjemnih primerih lahko uvedemo še četrti ali celo peti nivo, vendar ga v kazalu praviloma ne prikažemo.

Za morebitne nadaljnje nivoje strukturiranja – lahko tudi že za peti in četrti nivo ali včasih celo za tretji nivo – sicer uporabimo strukturiranje besedila z nadnaslovi, podnaslovi in naštevanji, ki ne vstopajo v hierarhijo avtomatskega kazala. Če je diploma kratka, velja razmisliti, da tudi tretji nivo nadomestimo s podnaslovi, ki ne vstopajo v kazalo. Tudi sicer določeno naštevanje (npr. alineje odstavkov) nikakor ne pomeni, da mora vstopiti tudi v kazalo. V kazalo vstopajo le zaokroženi in vsebinsko domišljeni deli diplome, ki organsko strukturirajo večje dele snovi.

Glede števila nivojev strukturiranja kazala smo posebej pozorni na naslednje:

  • poskrbimo, da nimamo na nobenem nivoju premajhnega števila poglavij oziroma podpoglavij: na prvem nivoju naj ne bo manj kot tri poglavja, znotraj vsakega poglavju pa praviloma vsaj dve podpoglavji. Za morebitna odstopanja moramo imeti zelo dobre razloge, ki jih mora potrditi mentor;
  • na vseh nivojih strukturiranja se izogibamo prevelikemu številu poglavij oziroma podpoglavij, praviloma naj jih ne bo več kot deset (kar je že precej veliko), morebitna odstopanja morajo biti posebej utemeljena;
  • izogibamo se zgolj enemu podpoglavju v določenem poglavju (npr. le podpoglavja 2.1 v poglavju 2). Namesto tega snov, če je mogoče oziroma primerno, dodatno strukturiramo in naredimo dve podpoglavji (2.1 in 2.2) ali pa podpoglavje (npr. 2.1, ki je edino znotraj poglavja 2) odstranimo in pustimo zgolj osnovno poglavje (npr. 2). Podobno ravnamo tudi na nižjih nivojih;
  • izogibamo se, da bi bile enote zadnjega nivoja (npr. tretjega nivoja, razdelki) v številu strani zelo nesorazmerna, npr. ena stran v razdelku 2.1.1 in 20 strani v razdelku 2.2.2. Če že pride do tega, potem je trena razdelek 2.2.2 nadalje strukturirati (bodisi s četrtim nivojem, ki vstopa v kazalo ali pa ne, bodisi z podnaslovi ali naštevanji). Z drugimi besedami, snov mora biti enakomerno strukturirana, v vsebinskem smislu mora biti povsod enako relevantna za našo obravnavo, v formalnem smislu pa mora biti razdeljena z istim pristopom;
  • poskrbimo, da nimamo poglavij in podpoglavij z eno samo stranjo ali celo manj – to se lahko zgodi zgolj na morebitnem tretjem oziroma zadnjem nivoju (razdelki), vendar tudi tukaj ne gre pretiravati npr. z razdelki, ki imajo le en odstavek. Na eni strani besedila bi praviloma zato smeli imeti največ dva, izjemoma tri razdelke (tretji nivo). Če jih je več, potem so to pač običajna naštevanja in ne organsko strukturiranje naše snovi.

Zgornje usmeritve so zgolj načelna oziroma splošna priporočila. Obstajajo lahko izjeme, ki so upravičene, vendar je zanje treba imeti dobre utemeljitve.

V pogledu strukturiranja velja upoštevati še naslednje:

    • Vsako strukturiranje mora temeljiti na eni sami dobro premišljeni dimenziji. Nemalokrat se namreč zgodi, da se določeno strukturiranje bodisi na prvem, drugem ali tretjem nivoju izvaja tako, da združuje oziroma pomeša več dimenzij. Tako imamo npr. lahko sedem točk (npr. kazala ali nekega drugega naštevanja), kjer so prve tri točke dejavniki določenega problema, druge štiri pa področja uporabe. Vendar to ni pravilno. V takem primeru imamo namreč dva nivoja – najprej dve ločeni dimenziji oziroma točki: (1) dejavniki in (2) področja uporabe, kar se nato na drugem nivoju strukturira v tri oziroma štiri poddimenzije ali podtočke (1.1, 1.2 in 1.3 za dimenzije ter 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4 za področja uporabe). Navedeni princip strukturiranja velja ne le za poglavja in podpoglavja v kazalu, ampak za vsako strukturiranje oziroma naštevanje.
    • Elementi strukturiranja morajo biti enakovredni. Na vsakem nivoju strukturiranja morajo biti elementi (oziroma alineje) enako pomembni. Če je določen element obroben, ga bodisi pridružimo bodisi opustimo (in nekje zgolj kratko omenimo). Posledično ne bi smelo biti niti prevelikih nesorazmerij v obsegu odgovarjajočih poglavij, podpoglavij oziroma razdelkov (izjema sta uvod in zaključek, ki sta kratka). Če pa je že določeno npr. poglavje (podpogavje) obsežnejše, ima zato več podpoglavij (razdelkov).
    • Strukturiranje mora biti hierarhično, jasno in logično. Nižji nivoji morajo vedno organsko izhajati iz višjih, npr. poglavje metodologija ima lahko podpoglavja kvalitativna ter kvantitativna metodologija, ne more pa biti kvalitativna metodologija na drugem, kvantitativna metodologija pa nekje drugje na tretjem nivoju. Poskrbeti tudi moramo, da ni nobenega prekrivanja; nobene vsebine ne smemo imeti (brez nekega dobro utemeljenega razlika) v dveh poglavjih oziroma v dveh različnih enotah kazala.
    • Podobno kot naslov (podpoglavje 2.1.3 Naslov diplome) so nadvse pomembna tudi poimenovanja poglavij, podpoglavij in razdelkov, ki se pojavljajo v kazalu. Pri tem poskrbimo, če je le mogoče, da so odgovarjajoči naslovi dovolj kratki, da se v kazalu ne prelamljalo. Obstajajo sicer tudi (redki) primeri, ko to ni mogoče, vendar se da z nekoliko truda v večini primerov naslove ustrezno skrajšati in poenostaviti, in to brez izgube sporočilne moči.
    • Posebej velja poudariti, kako pomembno je zrenje v kazalo oziroma strukturo diplome ter odgovarjajoče naslove poglavij, podpoglavij in razdelkov. Za povzetkom je namreč kazalo diplome, ki se najpogosteje in tudi najpozorneje pregleda. Pri tem se nekonsistentnosti, prekrivanja, nerodnosti, pomanjkanje rdeče niti in druge pomanjkljivosti kazala (izkušenemu) bralcu pokažejo izredno hitro in Za izostritev strukture in kakovost poimenovanja naslovov je zato potrebno večkratno dopolnjevanje kazala. Šele ko smo po večkratnem nekajminutnem pregledovanju kazala res zadovoljni in nimamo več pripomb, lahko rečemo, da je kazalo zaključeno in se je struktura torej »usedla«.
<< Nazaj Naprej >>