Na mnogih študijskih programih višješolskega, visokošolskega in univerzitetnega študija (prva in druga bolonjska stopnja) so predvidene zaključne naloge. Običajno zahtevajo nekaj deset (praviloma ne več kot sto strani), strani besedila, ki mora ustrezati vsebinskim standardom izbranega področja in določenim formalnim predpisom. V nekaterih študijskih programih zaključne naloge sicer niso predvidene, pri ostalih pa se običajno govori o višješolski, visokošolski in univerzitetni diplomi ter strokovnem in znanstvenem (oziroma raziskovalnem) magisteriju. Obstajajo sicer tudi drugačna poimenovanje, npr. projektna zaključna naloga. Smiselno se v ta okvir uvrščajo tudi zaključne naloge na področju specializacij in poslovnih magisterijev (MBA).
Ne glede na vrsto in nivo zaključnih nalog – pri tem je seveda izvzeta seveda tretja bolonjska stopnja (doktorat), ki v obravnavo tudi sicer ni vključena – se v pričujočih priporočilih uporablja enoten izraz diploma. Ravno tako se v nadaljevanju za organizacijo, ki podeljuje diplomo, uporablja izraz fakulteta, čeprav gre lahko tudi za druge oblike (npr. akademije, zavodi, inštituti, šolski centri, višje šole, visoke šole ipd.).
V vsebinskem smislu diploma zaokrožuje določen študij, s čimer je študent pokazal, da je sposoben samostojnega strokovnega proučevanja – oziroma znanstvenega raziskovanja (odvisno od programa) – določene problematike. Ravno tako diploma pokaže, da je študent usposobljen svoje ugotovitve ustrezno izraziti in ubesediti.
Obstajajo tudi splošne opredelitve diplome, kot jih npr. podajata Stane Južnič in Umberto Eco.
Za konkreten študijski program pa je seveda najbolj pomembna opredelitev diplome – skupaj z odgovarjajočim vsebinskimi, procesnimi in formalnim zahtevami –, ki jo podajajo odgovarjajoči fakultetni predpisi. Kot rečeno, obstajajo med fakultetami znatne razlike.