Ko je motivacija za diplomiranje nesporna, je bistvena določitev obdobja, v katerem bo proces diplomiranja potekal. V tem pogledu je seveda daleč najvarnejša odločitev za sprotno delo v rokih, predvidenih v študijskem koledarju. V strukturi vsakega študijskega programa ima namreč diploma jasno opredeljene kreditne točke (KT), večinoma v intervalu od 5 do 30. Obstajajo tudi izjeme, kjer ima diploma npr. zgolj 3 KT, nekateri programi, posebej na prvi stopnji, pa diplome sploh nimajo.
S številom KT je okvirno določeno tudi potrebno število ur dela, saj je 1 KT ekvivalent za 25–30 ur delovnih ur. Uradno je torej za proces diplomiranja predvidenih od 125 do 900 delovnih ur, kar poleg raziskovanja in pisanja vključuje tudi vse ostale ure, ki jih študent porabi za proces diplomiranja (npr. prijava, dogovarjanje, administracija, zagovor ipd.). Če govorimo o ekvivalentu strnjenega dela z običajnim 40-urnim delovnem tednom, diploma torej po približni oceni zahteva od enega do šest mesecev dela. Kako točno se bodo te ure razporedile in morebiti razvlekle, je seveda drugo vprašanje. Podobno velja tudi za dilemo, ali so te uradno predvidene ure za našo diplomo precenjene ali podcenjene. Konkretno trajanje procesa diplomiranja je namreč odvisno od vrste okoliščin, predvsem od ambicioznosti oziroma zahtevnosti diplome, kar obravnavamo pozneje (podpoglavje 1.2 Nivo zahtevnosti).
Samega (intenzivnega) pisanja je običajno seveda manj, morda celo manj kot za en mesec, vendar je celotni proces praviloma bistveno daljši. Po zelo približni oceni zato govorimo o polletnemu obdobju, v katerem se, skupaj z vsemi formalnostmi, odločanji, čakanji, dogovarjanji, pripravami, raziskovanjem, pisanjem, administrativnimi postopki in zagovorom, odvije proces diplomiranja. V tem okviru obstajajo znatna odstopanja, kljub temu pa se to obdobje zelo redko prepolovi in skoraj nikoli ne traja manj kot tri mesece. Na drugi strani se obdobje ne bi smelo podvojiti in podaljšati na več kot eno leto (čeprav se to dogaja). To namreč pomeni, da je bodisi proces slabo načrtovan bodisi so nastopile resne težave.
Ob tem velja dodati, da tudi Umberto Eco za diplomo v obsegu vsaj 60 strani, kar je primerljivo s staro diplomo univerzitetnega študija oziroma bolonjskim magisterijem, kot spodnjo mejo trajanja celotnega procesa navaja pol leta. Po njegovem mnenju namreč neizkušenemu piscu v krajšem časa ne uspe napisati koherentnega teksta ustrezne kakovosti.
Kot rečeno, je diplomsko delo v formalnem smislu običajno umeščeno v drugi semester zadnjega letnika študijskega programa. Tako npr. 10 KT (kreditnih točk) za diplomo pomeni, da je v času februar–julij za delo na diplomi rezerviranih 250–300 ur (oziroma ekvivalent dveh delovnih mesecev, raztegnjenih čez polletno obdobje). Za ustrezen obseg kreditnih točk so zato v tem semestru praviloma zmanjšane druge obremenitve (npr. manjše število predmetov).
V tem okviru pogosto opazimo naslednjo ironijo: če bi imeli študenti namesto 10 KT za diplomo dva predmeta po 5 točk, ki sta pogoj za vpis v absolventski status, bi ju verjetno opravili rutinsko. Ker pa so pri diplomi velike možnosti odlašanja, se odgovarjajočih 250–300 ur pogosto porabi za druge aktivnosti, diplomo pa preloži v (nejasno) prihodnost, s čimer se tvega vrsto nepredvidenih težav. S takim, na videz nedolžnim zamikom lahko proces diplomiranja postopoma, recimo v letu ali dveh, pridobi pridih velike zahtevnosti, kompleksnosti in zapletenosti. Z nadaljnjim odlaganjem lahko sčasoma zavzame celo nekakšne mitične dimenzije, travmatične komponente in elemente družinske drame. Vse to se nemalokrat tudi konča katastrofično, torej z dokončnim nediplomiranjem.
V vsakem primeru se jedro ključne odločitve procesa diplomiranja nanaša na identifikacijo polletnega obdobja diplomiranja. Pri tem je bistveno, da je odgovarjajoča časovna umestitev realna, kar je predmet obravnave v naslednjem podpoglavju 1.1.2 (Realnost umestitve). Vse ostale podrobnosti na tej točki niso tako pomembne. Natančen časovni okvir bomo namreč strukturirali in organizirali šele pozneje, v fazi planiranja in načrtovanja (podpoglavje 3.2 Časovni načrt).
<< Nazaj | Naprej >> |