Poleg organizacijskih, procesnih in tehničnih vidikov pisanja je treba na začetku pisanja vzpostaviti tudi določeno držo, kjer pri oblikovanju osnovne intonacije pisanja upoštevamo naslednje:

  • zelo pomembno je, da nivo pisanja prilagodimo ocenjenemu predznanju bralcev. Ne smemo jih niti precenjevati niti podcenjevati. Zelo okvirno bi morala biti v družboslovju in humanistiki diploma načeloma razumljiva vsakemu intelektualcu in tudi študentu terciarnega izobraževanja. Pri ostalih vedah (naravoslovje, tehnika, biotehnika, medicina) bi moralo to veljati za povzetek, začetni del uvoda, kjer predstavimo problematiko, in sklepni del zaključka, kjer problem umestimo v najširši okvir. Preostalo besedilo je lahko bolj strokovno (npr. formule, strokovni izrazi), vendar bi moralo še vedno biti razumljivo vsakemu diplomantu oziroma študentu odgovarjajočega programa. Seveda obstajajo tudi izjeme. Na eni strani so lahko strokovno zelo specifične diplome v družboslovju ali humanistiki, na drugi strani pa tudi diplome z razmeroma splošno problematiko v bolj tehniških vedah;
  • z izbranim nivojem pisanja oziroma intonacijo je tesno povezan tudi nivo odgovarjajoče znanstvene oziroma strokovne argumentacije (glej podpoglavje 4.2.1 Osnovna načela). Pri tem običajno gradimo od enostavnih do bolj kompleksnih argumentov oziroma vidikov. Podobno postopno napredujemo od neproblematičnih trditev do morebiti najbolj spornih. V vsakem primeru pa moramo svoje sporočilo oziroma svojo kreativno rešitev v toku pisanja predstaviti, izpeljati in utemeljevati na stroki oziroma na način, ki je na določenem področju ustrezen. Pri tem nam je lahko v izjemno pomoč neka druga (kakovostna) diploma, iz katere lahko hitro razberemo osnovno držo, ritem, način nagovarjanja, ton pisanja in nivo argumentacije;
  • zelo pomembno je, da je naše osnovno sporočilo jasno artikulirano in da izhaja iz dobro opredeljenega problema. V tem okviru zato velja že uvodoma izrecno poudariti pomembnost in relevantnost obravnavane teme. To običajno utemeljujemo s prispevkom k povečanemu razumevanju določenega problema oziroma področja ali s pomembnostjo oziroma koristnostjo svoje kreativne rešitve. Če je primerno, lahko navedemo tudi argument, kakšne bi bile (negativne) posledice, če naše diplome ne bi bilo. Tudi v primeru, ko tega eksplicitno ne navedemo, je smiselno imeti tovrstno argumentacijo vedno pred očmi, tako da se nenehno zavedamo dejstva, da je naše delo res pomembno, drugačno in ima jasno oziroma specifično dodatno vrednost. Tej osnovni intonaciji in zanosu morata biti podrejena celotna diploma in nivo pisanja;
  • osnovna drža in intonacija morata nato prežemati celotno besedilo. Za vsak element diplome, to je za vsako trditev, vsak stavek, poved, odstavek, sliko, tabelo, razdelek, podpoglavje in poglavje, moramo biti vedno zmožni hitro podati zelo jasno utemeljitev, kako se umešča v celotno sporočilo in osnovni ton diplome. Gre za odgovore na vprašanja: Je umestitev določenega elementa res ustrezna? Se element nahaja na pravem mestu? Je v pravem vrstnem redu? Je element res potreben? Je glede na celoto morda preobsežen ali preskromen? Navedene vidike nato podrobneje razdelamo tudi z ustreznim pripovednim tokom (podpoglavje 5.1.3 Tok pripovedi) in strukturiranjem diplome (5.2 Struktura), pri čemer so podrobneje obravnavani tudi posamezni deli diplome.

Pri zagotavljanju toka pripovedi lahko trčimo na meje umetnega oziroma pretiranega dramatiziranja, ki ga sicer lahko dnevno srečujemo pri številnih prijemih pritegovanja pozornosti (angl. attention-cathcing), ki jih na širokem spektru izvaja marketinška industrija. Nekoliko povečana pozornost pri živahnosti in privlačnosti pisanja je seveda lahko v pomembni funkciji večanja sporočilne moči naše diplome, res pa je, da lahko zahteva precej dela. Znano je, da imajo večje založbe za pomembne projekte zaposlene oziroma najete profesionalne pisce (angl. copy-writer), ki določeno strokovno temo prelijejo v privlačno strukturirano besedilo z dobrim tokom pripovedi in jezikom, ki je blizu ciljni populaciji. V tem okviru na spletu mrgoli raznoraznih nasvetov. Diplomant seveda na najemanje pisca ne more in tudi ne sme niti pomisliti, kljub temu pa lahko uporabi nekatere principe oziroma prijeme profesionalnih najetih piscev. Pri vsem tem je pomembno le, da najde ravnotežje med strokovno resnostjo, resnobnostjo in dolgočasjem na eni strani, ki morajo v diplomi vsekakor prevladovati, in določeno živahnostjo ter artikuliranim dramaturškim lokom celotne pripovedi.

 

<< Nazaj Naprej >>