Osnovne sklope aktivnosti procesa diplomiranja je smiselno identificirati, strukturirati in povezati v določeno zaporedje. V tem okviru v nadaljevanju prikazuje nekaj osnovni in najbolj tipičnih shem. Pri tem strukturiramo le osrednje aktivnosti in izpuščamo:

  • preliminarne aktivnosti pregleda teorije, saj so vključene že v aktivnostih prijave;
  • zaključne procese interaktivnega dopolnjevanja besedila, kjer gre za manjše posege, s katerimi z dodatnim pregledovanjem teorije dopolnjujemo empirijo oziroma z dodatnimi empiričnimi inputi dopolnjujemo teorijo;
  • zaključne procese formalnega urejanja in piljenja celotnega besedila.

Zgoraj navedene tri aktivnosti namreč vključujemo – na začetku oziroma na koncu – v proces v vsakem primeru, zato jih na začetku oziroma na koncu spodnjih shem posebej ne dodajamo.

Najenostavnejša je shema, kjer aktivnostim teorije sledijo aktivnosti empirija, tej pa pisanje (slika 3).

Slika 3: Osnovno zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja

Pogosto pa zaporedje ni tako enostavno, ker so aktivnosti bolj strukturirane. V nadaljevanju je nekaj primerov, ki so lahko povsem blizu realnosti naše diplome. Po opravljenem empiričnem delu je namreč praviloma treba izvesti še postopek interpretacije ugotovitev in nadaljnjo teoretsko poglobitev, kar morda zato želimo označiti kot poseben sklop aktivnosti (slika 4). Opisano zaporedje (slika 4) je posebej primerno, kadar teorijo ločimo na del, ki je nujen za empirijo (Teorija 1), in na splošni oziroma uvodno del, ki je potreben predvsem za celovitost diplome (Teorija 2) in ga lahko zaradi časovne optimizacije izvedemo po empiriji (glej obravnavo v predhodnem podpoglavju 3.1.1 Diploma kot projekt).

Navedeno ločevanje je priporočljivo v skoraj vseh primerih, kjer imamo empirični del.

Slika 4: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 1

Ne glede na ločevanje oziroma prelivanje empirije in teorije pa običajno ločeno in posebej izločimo, zaokrožimo in umestimo aktivnosti, ki so povezane s pisanjem uvoda in zaključka (slika 5).

Slika 5: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 2

Neredko pa pisanje poteka hkrati z aktivnostmi teorije in empirije. Tako npr. pri pregledovanju virov ugotovitve sproti zapisujemo v osnutek diplome, brez predhodnega izdelovanja samostojnih povzetkov oziroma zapiskov za posamezne vire (glej 2.3.4 Pregledovanje identificiranih virov). Podobno lahko pri empiričnem delu ugotovitve (npr. na osnovi serije ekspertnih intervjujev) sproti vnašamo v diplomo in ne v neke vmesne zapiske (slika 6).

Slika 6: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 3

Pogosto je koristno, če skupine aktivnosti nadalje razbijemo in strukturiramo. Slika 7 prikazuje poučen primer diplome (magistrsko delo Katje Zrim, ovrednoteno s 24 kreditnimi točkami), ki se je pričela z izčrpnim pregledom literature (Teorija 1) in odgovarjajočim pisanjem osnovnega teoretskega dela (Pisanje teorije 1). Bistveni in najkompleksnejši, v določeni meri tudi nepredvidljiv element, pa so bile tri empirične komponente: testiranje uporabniške izkušnje z desetimi uporabniki, sekundarna analiza statističnih podatkov in primerjalna analiza oziroma testiranje enajstih spletnih aplikacij. V tem specifičnem primeru je bilo smiselno, potem ko je bila teorija predelana do točke, da so bile empirične komponente dokončno določene (Teorija 1), prioritetno začeti delo na empiriji, torej še pred nadaljnjim delom na preostali teoriji, v okviru, katere je bilo treba sistematično predelati in strukturirati ugotovitve glede na izbrane vidike problematike (Teorija 2). Pri tem ni bilo povsem trivialno ugotoviti, da je ena od empiričnih komponent (Empirija 1 – uporabniško testiranje) na kritični poti, ki določa najnujnejšo dolžino celotnega procesa. Izvedba desetih seans testiranja uporabniške izkušnje je namreč časovno in organizacijsko zahtevno delo, ki vključuje tudi določena tveganja (npr. iskanje in rekrutiranje oseb, časovni razpored, zapleti pri izvedbi, morebitne tehnične težave). Nujno je zato bilo, posebej glede na bližajoče se letne počitnice, to empirično komponento (Empirija 1) opraviti prioritetno, pred preostalim empiričnim delom, pred preostalo teorijo (Teorija 2) in tudi pred vsakim nadaljnjim pisanjem. Takoj po zaključenem empiričnem delu (Empirija 1) pa je bilo treba zaradi narave in kompleksnosti rezultatov oziroma analiz odgovarjajoči del ugotovitve tudi prioritetno zapisati (Pisanje empirije 1). Zaradi narave empiričnega dela namreč tega ni bilo mogoče zapisovati sprotno oziroma zaporedno, saj je treba najprej izdelati transkripte in delovne preglednice. Kot rečeno, sta preostali dve empirični nalogi temeljili na primerjalni analizi spletnih storitev ter analizi zbranih (sekundarnih) statističnih podatkov, zato sta v nadaljnji obravnavi zaradi podobnega pristopa kabinetnega raziskovanja (angl. desk research) združeni v aktivnost »Empirija 2«. Zaradi narave njunega dela je bilo tokrat potrebno sprotno zapisovanje (Pisanje empirije 2), torej hkrati s potekom empiričnega dela. Šele potem je bilo smiselno pregledati preostalo teorijo (Teorija 2), ki je vključevala pregledovanje oziroma sistematiziranje določene literature, kar ni v ničemer vplivalo na način izvedbe empirije. Tudi to je bilo zaradi narave pregledovanja smiselno zapisovati sprotno, ob samem iskanju in pregledovanju literature (Pisanje teorije 2). Na koncu sta bila spisana še uvod in zaključek. K pravilni organizaciji poteka dela je pomembno pripomogla tudi shema na sliki 7.

Slika 7: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 4

V praksi je posebej pogosta poenostavitev zgornje sheme z eno samo fazo empirije, kjer pa se teorija kljub temu ločuje v dva dela, kar smo omenili že v pri primeru na sliki 5. Prvi del obsega predhodne teoretične aktivnosti, ki so nujne, da se sploh lahko lotimo empirije. Empirije se je namreč iz vrste razlogov treba lotiti čim prej. Preostalo teorijo pa nato prepustimo za čas, ko je empirija zaključena. V tem okviru lahko aktivnosti raziskovanja in pisana potekajo bodisi zaporedno (Slika 8) bodisi vzporedno (Slika 9).

Slika 8: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 5

Slika 9: Zaporedje aktivnosti procesa diplomiranja – primer 6

V ekstremnih primerih, ko je empirija tako dobro definirana, da za njeno pripravo in izvedbo ne potrebujemo nobenega pregledovanja teorije, se lahko – posebej, če je empirija v časovnem smislu na kritični poti – prvi del teorije (teorija 1) do konca minimizira ali celo preskoči.

Seveda so mogoče tudi druge poenostavitve, opuščanja določenih aktivnosti ter kombiniranja interaktivnosti oziroma zaporednosti. Mogoče je tudi nadaljnje dodajanje, drobljenje in strukturiranje aktivnosti. V vseh primerih pa mora biti to podrejeno zgolj enemu cilju: nuditi podporo pri čim učinkovitejši organizaciji procesa diplomiranja ter olajšati odgovarjajoči pregled oziroma nadzor nad aktivnostmi.

Prikazane sheme dobro ilustrirajo možne primere zaporedja (večjih in zaokroženih) aktivnosti procesa diplomiranja in so nadvse enostavne, zato je primerno, da jih vnaprej skiciramo tudi za svojo diplomo. Potrebujemo le svinčnik, list papirja, nekaj (deset) minut časa in jasno konceptualno razmišljanje. S tem se bomo pomembno vživeli v aktivnosti, ki nas čakajo, hkrati pa bomo svoje razmišljanje o procesu diplomiranja prizemljili. Namesto abstraktnih in nejasnih predstav o procesu bomo soočeni z materializirano skico poteka aktivnosti. S tem bomo dosegli, da aktivnosti jasno strukturiramo, optimiziramo njihovo organizacijo in zaporedje ter jih časovno ustrezno ovrednotimo. Na tej osnovi dobimo tudi dober občutek orientacije glede točke, na kateri se proces v določenem trenutku nahaja. Nadvse pomembno pa je tudi dejstvo, da nas izdelava sheme na samem začetku prisili k razmisleku o treh pomembnih vidikih organizacije dela:

  • Ali bomo empirijo razbili v dva dela (to je priporočljivo zgolj za empirično zahtevne diplome z več zaokroženimi fazami zelo različne empirije)?
  • Ali bomo teorijo razdelili v dva dela (priporočljivo za večino dipolom, ki imajo empirično komponento)?
  • Ali bomo pisanje izvajali vzporedno ali zaporedno z empirijo (načeloma je priporočljivo vzporedno pisanje, vendar je to odvisno od okoliščin)?
<< Nazaj Naprej >>