Zaključni del je praviloma svoje poglavje, ki se običajno imenuje »Zaključek«, pa tudi »Sklep« ali »Sklepne misli«. Priporoča se podobna dolžina kot pri uvodu, torej dve do sedem strani. Včasih obsega morda le eno stran, lahko pa tudi deset strani ali celo več, posebej če vključuje razpravo ter interpretacije raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez. Tudi v tem primeru velja ponoviti, da morajo za odstopanje od priporočene strukture obstajati dobri in eksplicitni razlogi.

Pri empiričnih diplomah je smiselno in za razumevanje strukture zelo pomembno, da interpretacije konceptualno ločujemo v tri segmente, tako kot je to razdelano v zadnjih odstavkih prejšnjega razdelka (glej 5.2.4 Empirični del, C. Sklepni del), in sicer na:

  1. neposredno empirično (statistično) interpretacijo v osrednjem empiričnem delu;
  2. obravnavo raziskovalnih vprašanja oziroma hipotez (sklepni del znotraj empiričnega dela, kjer je svoj razdelek, podpoglavje ali celo poglavje, npr. Razprava);
  3. najširšo vsebinsko interpretacijo (jedro zaključnega dela oziroma poglavja).

Zaključek v ožjem smislu vključuje le alinejo (c) in ima naslednje komponente:

  1. najprej se na kratko vrnemo k uvodu in ponovimo izhodišča, ozadje in osnovni problem ter cilje. Pomembno je, da se spomnimo tudi na morebitne napovedi oziroma obljube, ki smo jih dali na začetku. V tem okviru deluje zelo učinkovito in povezovalno, če odgovarjajoči stavek (napovedi oziroma obljub) iz uvoda enostavno ponovimo ali parafraziramo. V ostalem je najvarneje, če začnemo zaključek formalno, npr. »V diplomskem delu smo obravnavali …« ali pa vsebinsko, glede na problem, npr. »Z razvojem interneta postaja problematika X vse kompleksnejša …V tem okviru smo …«. Posebej enostavna alternativa za začetek zaključnega dela – posebej za študente, ki iščejo hitre, praktične in učinkovite rešitve – je kar navajanje besedila iz prijave diplome, ki ga nato po potrebi seveda smiselno prilagodimo;
  2. opcijsko lahko uvodoma navedemo še kakšno dodatno ilustracijo ali izziv (posebej, če je nastal po prijavi oziroma izdelavi glavnine diplomskega dela), morda celo izpostavimo nek dodaten širši okvir problematike (celo širši kot v uvodu) in vanj umestimo oziroma aktualiziramo svojo temo, šele nato pa nadaljujemo s povzemanjem, kot je navedeno zgoraj. Naknadno dodajanje novih idej, ilustracij in širših okvirov vsebinsko dviguje kakovost diplomskega dela, hkrati pa je to zahtevnejše in terja več časa, truda in kreativnosti. Pri tem moramo paziti, da vsebin in okoliščin, ki bi nujno sodile že v uvod, ne dodajamo šele v zaključku;
  3. po umestitvi – to je po uvodnih stavkih oziroma morebitni uvodni razširitvi (1) in ilustraciji konteksta (2) – sistematično in zelo na kratko povzamemo, kar smo bistvenega delali oziroma ugotovili v posameznih poglavjih. Pri tem se izogibamo pretirano formaliziranega naštevanja (npr. v prvem poglavju smo…., v drugem poglavju smo…..), ampak poskušamo – če je to mogoče – glavne vsebinske ugotovitve povzeti bolj organsko. Osrednji del zaključka namreč predstavlja zaokroženo in tekoče povzemanje vseh glavnih ugotovitev, posebej tistih, ki izhajajo iz odgovorov na raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze. Obnavljanje in povzemanje mora biti v zaključku seveda izvedeno na celovitejšem in kakovostnejšem nivoju kot v odgovarjajočih delih diplome (npr. v poglavju »Razprava«, kjer obravnavamo raziskovalna vprašanja), ki jih v zaključku povzemamo zgolj kot izhodišče za poglobljen komentar. Zaključek torej nikakor ne sme biti zgolj mehanično ponavljanje;
  4. ugotovitve nato (opcijsko) dopolnimo in interpretiramo še v luči najširšega konteksta, kjer podajamo dodatne ideje in nove misli, stališča, predloge in rešitve, povezane tako z osnovnim problemom kot tudi z drugimi (širše) povezanimi relevantnimi informacijami. Predvsem je pomembno, da (ponovno) navedemo ključne vire in raziskave ter naše rezultate primerjamo z literaturo. Posebej primerne in pomembne so v tem okviru ideje, na katere na začetku diplome še nismo pomislili in so se porodile šele pri delu na diplomi;
  5. zelo primerno in dobrodošlo (čeprav povsem opcijsko) je tudi, če v zaključku podamo še konkretna priporočila za določeno področje, npr. za urejanje določenega področja, specifična metodološka priporočila za obravnavo določenega problema, pristope za bolj učinkovito delo na določenem področju ipd. Tovrsten dodatek pomembno viša kakovost in je bistven za dodatno vrednost diplome. Hkrati je lahko izjemno zahteven, saj terja veliko previdnosti, kompetentnosti in samozavesti. Podajanje površnih, diletantskih, napačnih, pomanjkljivih ali nestrokovnih priporočil oziroma napotkov je namreč izjemno neugodno. V posebnih primerih, ko je bilo raziskovanje v diplomi vezano na obravnavo nekega odločitvenega problema (npr. neka konkretna poslovna odločitev), ga seveda sistematično osvetlimo – ali nanj celo odgovorimo – v luči pridobljenih rezultatov;
  6. zelo pomembno je, da sistematično in odkrito predstavimo vse omejitve (npr. zožitev problematike zgolj na eno specifično skupino) in pomanjkljivosti diplomskega dela (npr. majhen vzorec) kot tudi nepričakovane težave (npr. slabo sodelovanje intervjuvancev), s katerimi smo se srečevali. Navedemo lahko tudi določena obžalovanja, ker nečesa nismo uredili najbolje in bi, če bi se tega lotevali danes, ravnali drugače;
  7. sistematično razdelamo in orišemo potencialne smeri in izzive nadaljnjega raziskovanja na obravnavanem področju. Razmišljamo lahko tudi v smislu, kaj bi naredili drugače, če bi delali še enkrat ali če bi z obravnavo problematike nadaljevali na višjem nivoju (magisterij, doktorat). Pri tem smo lahko splošni, še bolje pa je, če imamo jasno in specifično idejo, za katero nato skiciramo tudi raziskovalno načrt za poglobljeno obravnavo. Kompetenten opis izzivov na področju, ki smo ga obravnavali v diplomi, namreč v veliki meri pokaže nivo našega razumevanja problematike.

Poudariti velja, da so alineje 2, 4 in 5 opcijske; spremljajo predvsem bolj kakovostne diplome. Ostale štiri alineje (1, 3, 6 in 7) so praviloma obvezne in jih diploma v zaključku ne bi smela izpustiti. Obstajata pa dve izjemi od zgornje strukture, ki vključuje alineje (1-7):

  • V določenih primerih – predvsem ko diploma nima izrazitega empiričnega dela ali pa je poleg empiričnega dela nadvse pomemben tudi pregled virov (npr. sistematični pregled literature) – lahko zaključni del vsebuje tudi interpretacije iz druge alineje zgoraj (b), torej sistematično obravnavo raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez (glej 5.2.4 Empirični del, Sklepni del), npr. diploma Sara Vujošević. Slednje je v empiričnih diplomah praviloma v osrednjem empiričnem delu oziroma v svojem poglavju. V tem primeru se torej alineja 3 (obnova) pomembno razširi in pravzaprav postane osrednji del zaključka, saj vključuje tudi del interpretacij (b), ki običajno sicer sodijo v sklepni del empirije (kot npr. podpoglavje ali poglavje Razprava).
  • Pri obsežnejših dipoloma pa se včasih odločimo tudi za strukturo, ki je bolj običajna v znanstvenih člankih. V takem primeru zaključek zelo skrajšamo, na odstavek ali nekaj odstavkov, praviloma na eno stran ali največ dve, lahko tudi manj kot eno stran. Pri tem se omejimo izključno na povzemanje, kjer zato siceršnjo strukturo (alineje 1-7) zaključka vsebinsko integriramo v sklepni del empirije (glej 5.2.4 Empirični del, Sklepni del), ki se pogosto imenuje »Razprava«. Posebej to velja za omejitve (6) in bodoče smeri raziskovanja (7), ki torej nista več v zaključku, ter seveda za opcijske elemente (alineje 2, 4, 5). V takem primeru se v zaključku omejimo predvsem na posebej kratek povzetek alinej 1 (navezava na uvod) in 3 (splošna obnova)  ter glavnih poudarkov morebitne dodane vrednosti v alinejah 4 (najširši kontekst) in 5 (priporočila). V takem primeru gre v bistvu z nekoliko razširjen povzetek oziroma abstrakt (5.2.6 Povzetek diplome).

———-

Glede strukture naloge je smiselno upoštevati dobre primere, npr. diplomo Činkole in diplomo Primožič, pa tudi Crnkovič, Lutman in Logar . Na področju spletnega anketiranja so dobri primeri urejeni na 1KA. Najbolje seveda je, če dobre primere – kot smo že omenili – uvodoma identificiramo skupaj z mentorjem.

<< Nazaj Naprej >>