Večina programov predvideva, da se dipoloma oceni na običajni način (od 1 do 10), nekateri programi pa podrobne ocene nimajo (torej samo oceni uspešno ali neuspešno). V primeru podrobne ocene to večinoma nima vpliva na našo nadaljnjo kariero, razen v nekaterih primerih nadaljnjega študija. Kakovostna diploma je kljub temu pomembna zaradi morebitnih priporočil in dejstva, da je trajno objavljena na spletu, kjer si jo vsakdo lahko podrobno ogleda kadarkoli v času celotne delovne kariere diplomanta.

V primeru podrobne ocene so kriteriji določanja ocene podobni dejavnikom odličnosti (podpoglavje 1.2.7 Kriteriji odličnosti). Poleg tega ima nesorazmerno velik pomen tudi formalna urejenost, ki se opazi že pri hitrem pregledovanju: literatura, reference, jezik, povzetek, začetek in konec uvoda, začetek in konec zaključka, logika poteka, struktura kazala). Razmeroma pomembno vlogo pa ima tudi kakovost zagovora.

Nivo ocen je bil z vidika načrtovanja zahtevnosti diplome predstavljen že v podpoglavju o ambicioznosti diplome (1.2 Nivo zahtevnosti), v nadaljevanju pa so podani še komentarji z vidika procesa zaključevanja.

  • Negativna ocena je načeloma možna. V tem primeru nadaljnji proces urejajo pravilniki posameznih programov oziroma fakulteta (npr. vnovični zagovor najkasneje čez tri mesece v Pravilniku o diplomskem delu FDV). V realnosti pa je to danes praktično nemogoče. V izogib takim situacijam namreč večina fakultet od članov komisije vnaprej zahteva strinjanje, da je diploma za zagovor primerna, zato se na zagovoru posebej kritični pomisleki ne morejo pojaviti. Ustreznost naloge je z izrecnim podpisom formularja o oddaji zagotovil tudi mentor, ki si ne more privoščiti, da bi bila diploma za druge člane komisije nesprejemljiva. Verjetnost za negativno oceno diplome, ki je bila narejena z vsaj minimalno skrbnostjo in poštenostjo (torej brez kršitve etičnih načel), je zato na zagovoru praktično enaka nič. Iz preteklosti, ko so bila fakultetna pravila morda drugačna, morda kak bizaren primer negativne ocene na zagovoru kljub temu obstaja. Pri tem je večinoma šlo za diplome, za katere je bilo vnaprej jasno, da so očitno nekakovostne (npr. velika časovna stiska) ali so kako drugače problematične (npr. osebno spori med profesorji). Fakultete pa so pravilnike večinoma uredile tako, da do takih primerov ne prihaja. Če že, se zavrnitve diplome na zagovoru lahko zgodijo kvečjemu (naknadno) zaradi plagiatorstva. Kaj je plagiatorstvo, kako zelo je nepotrebno, kako se mu izognemo, pa je vse zelo jasno in je bilo že obravnavano (podpoglavje 3.5.1. Plagiatorstvo);
  • nižja ocena (6 ali 7) pomeni, da ima diploma neko resno in nesporno šibkost oziroma pomanjkljivost, ki jo bo komisija ob razglasitvi rezultatov praviloma tudi izpostavila in pojasnila. Lahko gre za formalno ali vsebinsko pomanjkljivost;
  • ocena prav dobro (8 ali 9) je na zagovorih najbolj običajna in pomeni dobro ali zelo dobro diplomo, ki pa ji do odličnosti manjkajo nekateri formalni ali vsebinski vidiki;
  • odlična ocena (10) pomeni, da je diploma vsebinsko in formalno brezhibna. Včasih dobi tako oceno tudi diploma, ki ima določene (formalne) pomanjkljivosti, vendar je kandidat pokazal izjemo prizadevnost, prodornost, ambicioznost in kreativnost ali pa izjemno velik in zahteven obseg empiričnega dela.

V primeru večjih pripomb, zaradi katerih obstoječa oblika diplome ni sprejemljiva, lahko ocenjevalci (oziroma člani komisije za zagovor) študenta na točki zagovora pozovejo, da v določenem roku pomanjkljivosti odpravi in nalogo odda še enkrat, čeprav diplomo ocenijo pozitivno in študent po zagovoru tudi že dobi začasno listino o diplomiranju. Kakovost popravkov vnovič oddane diplome nato preveri mentor in obvesti študentski referat, da je diploma ustrezna za arhiv in javno objavo. S tem se celoten proces seveda pomembno zamakne in nastanejo dodatne tehnične sitnosti (vnovična vezava in oddaja). Taki primeri so sicer zelo redki, se pa dogajajo. Gre večinoma za štiri razloge:

  • Če diploma ni bila dobro napisana, ker ji mentor iz nekih razlogov ni posvetil dovolj pozornosti, potem lahko to kak ocenjevalec (ali pa celo mentor sam) izpostavi in zahteva popravek. V takem primeru gre ne glede na okoliščine v zadnji fazi seveda za odgovornost mentorja, ki za navedene pomanjkljivosti ne more imeti pravega opravičila, saj je s podpisom jamčil, da je diploma ustrezna. Mentor ima lahko samo bolj ali manj tehtne izgovore, kjer se sklicuje na bolj ali manj neugodne okoliščine, npr. pritisk s strani študenta po naglici, manjšo malomarnost (napaka ali spregled) ali pa celo hujšo malomarnost (zavestno minimiziranje časa za delo z diplomantom), izčrpanost mentorja zaradi izjemne nesamostojnosti študenta, kar je zahtevalo zelo veliko dela, ali pa zaradi svojih prekomernih obveznosti v tem času.
  • Če študent nenadoma (prepozno) ugotovi, da se mu zelo mudi – tipičen primer je situacija, ko je zelo pomembno ujeti določen datum oddaje zaradi vpisa – in mentor (pa tudi komisija) na to pristane, potem mentor lahko zaradi časovne stiske zavestno pusti nekatere pripombe in popravke za to naknadno fazo zaključevanja, ki pa ne zamakne formalnega datuma zaključka. Posebej pogosto gre pri tem za formalno ureditev in lektoriranje, za kar včasih zmanjka časa.
  • Zgodi se lahko, da mentor ali ocenjevalec v sicer zelo dobri in ustrezni diplomi naknadno, šele pri branju za potrebe zagovora (vsi člani so se namreč že pred zagovorom strinjali, da je diploma primerna za zagovor) najde neko nesprejemljivo pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti (npr. lektoriranje, posamična zelo specifična jezikovna napaka, večja napaka v neki referenci, tehnična napaka pri izpisu), saj izrazito kvari nivo diplome.
  • Lahko se tudi zgodi, da študent po odobritvi s strani mentorja kljub dogovoru ni odpravil napak, za katere mu je mentor zaupal, da jih bo. V takem primeru lahko mentor upravičeno zahteva vnovično oddajo.

S pravilnim načrtovanjem in ustreznim delom se lahko študent (skoraj) vsem zgornjim neprijetnostim izogne. Poudariti velja, da je skupni imenovalec zgornjih razlogov za težave največkrat jezik. Večina tovrstnih odlogov se namreč zgodi zaradi neustreznega jezika, kar pomeni, da mora študent diplomo dati delno ali v celoti (znova) lektorirati. Za jezik je torej treba dobro poskrbeti ne le v fazi pisanja (podpoglavje 5.4 Jezik in izražanje), ampak predvsem v fazi načrtovanja (podpoglavje 3.3.4 Načrt lektoriranja).

 

<< Nazaj Naprej >>