Pri pripravi diplome za dokončno oddajo se predpostavlja, da smo pred tem upoštevali vsa priporočila glede oddaje osnutka celotne diplome (5.3.3 Osnutek diplome) in seveda sledili vsem uradnim navodilom (v primeru FDV so to Pravilnik o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje in Navodila za pisanje in urejanje strokovno-znanstvenih del FDV (2017).

Preden diplomo dokončno oddamo, izvedemo še zadnje preverjanje:

Koristno je tudi, če se o formalinih Vidkih pogovorim s kolegi, ki so imeli nedavno tovrstno izkušnjo, tako da izvemo za tipske napake in jih ne ponavljamo;

Zgoraj navedeno zadnje preverjanje končnega osnutka vzame zelo malo časa, zato je nujno, da si študent zanj rezervira mirno uro časa ali dve. Študenti namreč na tej točki pogosto hitijo in ne preverijo niti najbolj ključnih zadev. Posledica je po nepotrebnem izgubljen čas zaradi dodatnega popravljanja in večkratnega oddajanja v tehnični pregled, obremenjevanje administracije in profesorjev, slabša kakovost diplome ali celo težave na zagovoru. Zaradi slabih priprav namreč določeni študenti diplomo naknadno popravljajo, kar je posebej zamudno in neučinkovito. Nekateri pa morajo diplomo tehnično popravljati celo po zagovoru in jo ponovno oddati.

Pričakuje se sicer, da mentor poleg vsebinske ustreznosti pred oddajo pregleda in potrdi – in to se od njega pričakuje formalno oziroma uradno –, da je končni osnutek diplome ustrezen tudi v pogledu formata, oblike in jezika. V praksi pa lahko mentor včasih spregleda določeno formalno napako. To je še posebej kritično, če mentor nalogo odobri predvsem vsebinsko, nato pa za preostale formalne vidike poda navodila in zaupa študentu, da bo poskrbel za lektoriranje in dokončno obliko. S tem se celoten proces poenostavi za študenta in mentorja, saj odpade najmanj ena interakcija. Izkušnja sicer je, da študent to zaupanje včasih zlorabi in za lektoriranje ter ostale formalnosti ne poskrbi (dovolj kakovostno), resda bolj nehote, zaradi nerazumevanja, neizkušenosti in raztresenosti, kot pa namenoma. Ima pa mentor (in tudi administracija ter komisija) tudi v takem primeru še nekaj kontrolnih točk, ko lahko zahteva in doseže popravke.

Zelo priporočljivo je – pravzaprav je to skoraj obvezno – da študent pred oddajo naloge mentorju zagotovi še kratek dodaten neodvisen pregled najnujnejših formalnih vidikov. Gre za dejstvo, da zaradi osredotočanja, dopolnjevanja, nenehnega popravljanja in ponovnega branja študent lastnega besedila in morebitnih napak ne vidi več dobro. Če mentor prepušča večje število preostalih popravkov zgolj študentu, hkrati pa se sam odreka posebej natančnemu ponovnemu pregledu oziroma interakciji, potem je tak neodvisen pregled še posebej pomemben. Potreben je zato pogled iz distance. To pa lahko zelo učinkovito izvede praktično katerakoli oseba iz socialnega kroga, ki ima vsaj srednješolsko izobrazbo. Zelo primerni so družinski člani, ki jim je veliko do diplome (npr. starši), še bolj pa so primerni kolegi študenti in prijatelji. Ne škodi, če pregledajo oboji, saj gre za zelo kratek pregled. V osnovi je potrebno zgolj nekaj minutno listanje po dokončnem osnutku, kjer oseba pregleda predvsem naslednje:

  • ujemanje kazala z besedilom (npr. strani se ne ujemajo, naslovi se ne ujemajo, v kazalu so naslovi, ki jih v besedilu ni, ali obratno, oštevilčevanje se ne ujema ipd.);
  • pravopisne in tipkarske napake na prvih straneh, v povzetku ali pred začetkom besedila (npr. v naslovu, nazivu fakultete ipd.);
  • prelom (npr. nekonsistentni razmaki med vrsticami, naslov sam na dnu strani v zadnji vrstici, morebitne prazne strani, konsistentnost prehoda na novo stran ipd.);
  • nekonsistentnost v formatu naslovov poglavij, tabel ali grafov,

Nadvse koristno je tudi, če izbrana oseba ob tem dodatno prebere še povzetek (slovenski in angleški), uvod ter zaključek. To zahteva le še dodatnih npr. deset minut. Pri tem se seveda ne pričakuje odziv, ki bi bil vsebinsko kompetenten oziroma strokoven. Na tej točki so pomembni le morebitni komentarji na jezik, obliko ter miselni tok oziroma rdečo nit. Za vse to je potrebno zgolj pozorno oko in zdrava pamet, še posebej, ker se od diplome pričakuje, da je (vsaj v družboslovju) razumljiva vsakemu izobražencu.

Trajno neprijetno namreč je, če v diplomi ostanejo tipkarske napake, ki so se v vseh korakih spregledale in so s tem postale dokončne. Dober primer je drobna napaka (odvečno postavljena vejica) na začetku drugega odstavka uvoda v sicer kakovostni diplomi Jan Rifelj. Še bolj neprijetno je – tako za mentorja kot za študenta – če se je zaradi pristajanje na hitenja napaka naselila v strukturo kazala, kot npr. v primeru diplome Tine Ozimič, kjer je poglavje 6.2 v kazalu navedeno dvakrat.

Pravzaprav je presenetljivo, koliko zaključenih in javno objavljeni diplom ima zelo očitne napake oziroma napakice, ki jih opazimo že v pri nekajminutnem pregledovanju. Nerodnosti (jezikovne, oblikovne, vsebinske) se neredko pojavljajo že v povzetku, kar je običajno znak, da se nadaljujejo tudi drugje v besedilu. Napor, ki je potreben, da se vse to prepreči, je minimalen in ga je vredno opraviti.

<< Nazaj Naprej >>