V zadnjem času se hramba podatkov vse bolj regulira in ureja. To velja tako za arhiviranje kot tudi za varstvo osebnih podatkov za osebe, ki smo jih morda vključili v naše empirično raziskovanje (npr. ankete, fokusne skupine, poglobljeni intervjuji ipd.). Vse to se je v letu 2018 dodatno zaostrilo z odgovarjajočo evropsko direktivo (GDPR).

Študent se s problemi hrambe srečuje predvsem v primeru, ko za potrebe empiričnega dela zbira primarne podatke. V družboslovju gre pri tem največkrat za anketo, opazovanja, kvalitativne intervjuje, focusne skupine ter različna kvalitativna in ekspertna izbiranja podatkov. Na tehničnih področjih pa se to lahko nanaša na podatke meritev, opazovanj, simulacij, eksperimentov ipd., ki so povezane z osebnimi podatki.

Pri hrambi moramo poskrbeti za dva vidika:

  • Kot prvo je hramba pomembna v smislu dokumentacije naših analiz. Lahko se namreč zgodi, da bi člani komisije – ker so določeni rezultati videti nenavadni – npr. zahtevali, da se določena analiza ponovi. Podobna zahteva se lahko poda tudi naknadno, nekaj let po zagovoru, če bi se pojavil utemeljen sum za resnejšo etično kršitev (npr. plagiatrostvo, falsificiranje, fabriciranje ipd. – glej razdelek 3.4.5 Etična vprašanja). Konec koncev lahko podatki čez nekaj let zanimajo tudi nas same. Priporočljivo je, da študent podatke, ki omogočajo reprodukcijo njegovih analiz, objavljenih v diplomi, hraniti. Običajni minimalni rok hrambe raziskovalnih podatkov je vsaj pet let, še bolje deset let.
  • Drugi vidik hrambe se nanaša na varovanje zasebnosti. Študent mora poskrbeti, da pri sebi ne hrani nobenih osebnih podatkov. Odstraniti mora torej vse neposredne identifikatorje kot so ime, priimek, naslov, email, EMŠO, davčna številka, IP številka računalnika respondenta ipd. Odstraniti pa mora tudi posredne možnosti identifikacije. Osebe, ki so sodelovale v naših raziskavah, je namreč mogoče identificirati tudi v primeru odgovorov na odprta vprašanja (npr. oblika in lokacija tatuja), v primeru kombinacije spremenljivk, ki omogočajo identifikacijo (npr. poklic, izobrazba, starost, spol), v primeru prikaza odgovorov v tabelaričnih prikazih (npr. analiza glede na velikost podjetja, kjer imamo v določeni celici malo enot), kombinacije z zunanjimi podatki ipd. Tovrstne možnost je treba preprečiti ali pa reducirati na minimum, ki je v stroki še sprejemljiv. Načeloma je namreč študent kazensko odgovoren prav za vsak osebni podatek (npr. baza anketirance, kvalitativni intervjuji), ki jih hrani na svojem računalniku, vendar zanj nima izrecnega soglasja subjektov oziroma za hrambo nima neke zakonske osnove.

Zgoraj opisani vidiki so lahko zelo zahtevni, zato so na posameznih fakultetah prilagojeni oziroma reducirani v blažje oblike, kar velja na fakulteti natančno preveriti. V primeru kakršnikoli dvomov in nejasnosti, se seveda pogovorimo z mentorjem in po potrebi tudi z ustreznimi strokovnimi službami na fakulteti.

Ambiciozni študenti lahko v primeru empirične raziskave svoje podatke, ki so jih zbrali, shranijo tudi v kak javen repozitorij podatkov. Posebej primerni so brezplačni repozitoriji, kot so npr. http://dataverse.org/, ki je skoraj povsem odprt, ali pa https://osf.io/ in https://zenodo.org/, ki sta nekoliko bolj moderirana. S tem je zelo malo dela, doseže pa se trajna hramba, ki zadošča vsem naprednim etičnim in metodološkim standardom. Načeloma s tem dosežemo tudi globalen doseg, ki je običajno trajen.

V primeru kakovostne ankete lahko ambiciozni študenti poskusijo podatke shraniti tudi v ADP[1] (Arhiv družboslovnih podatkov), s čimer je nekoliko več dela, obstaja pa tudi tveganje, da ADP podatkov ne bo želel sprejeti, ker ne ustrezajo njihovim standardom oziroma kriterijem pomembnosti. Vsekakor pa hramba v ADP omogoča transparenten, promoviran, trajen in javen dostop do naših podatkov vsem zainteresiranim uporabnikom. Na drugi strani je zelo malo dela s hrambo v nekaterih drugih nacionalnih arhivih, posebej npr. v Nemčiji[2], kjer družboslovne podatke arhivirajo hitro in brezplačno ter izdelajo tudi DOI številko. V primeru, da smo izvedli obsežno empirično raziskavo, je zelo primerno, da podatke shranimo v trajni obliki. V procesu samega arhiviranja seveda podrobno specificiramo, komu so podatki vidni, pod kakšnimi pogoji ipd.

[1] https://www.adp.fdv.uni-lj.si/

[2] https://www.gesis.org/en/institute/departments/data-archive-for-the-social-sciences

<< Nazaj Naprej >>