Stane Južnič je eden od ustanoviteljev FDV, žlahten profesor, izredno širokega duha. Proti zaključku svoje delovne kariere se je odločil napisati tudi obsežna priporočila za pisanje diplomskega dela.

  • Južnič, Stane, Boštjan Markič, in Primož Južnič. 1992. Diplomska naloga: napotki za izdelavo. Ljubljana: Amalietti.

V nadaljevanju je navedenih nekaj izbranih misli iz navedene publikacije:

O realnosti nastajanja diplomskega dela in s povezanimi stiskami študentov: Študent na diplomsko delo kaj malo misli, dokler na koncu študija ne trči še na eno od številnih obveznosti študija. Skozi daljša ali krajša in pogosto celo podaljševana leta študija se marsikateremu študentu diplomska naloga, čeprav je za njo slišal, zdi silno oddaljena zadevščina. Študenti pač, z izjemami seveda, študirajo kampanjsko in se navadijo na to, da se vsake obveznosti lotijo, kot bi rekli, tik pred zdajci. Pri tem se pokažejo in izkažejo mnogi oportunizmi in splošne navade odlašanja. Nemalokrat je zapozneli izbor teme diplomske naloge rezultat v štiriletnem študiju pridelane in večkrat kopičene stiske. Ni vselej časovna, čeprav je taka pogosta. Lahko bi našteli veliko lahkokruharstev pri izbiri diplomske naloge, pa bo bolje, da tega ne storimo, da oportunistom ne olajšamo njihovih nagnjenj.

Kakšna so splošna merila kakovosti? 

  • Preverjen in z znanstvenimi dokazi utrjen pogled na kakšno kompleksno zadevo;
  • predstavitev, razširitev in poglobitev kake teoretične misli;
  • potrditev znanstvenega spoznanja s celostnim prikazom;
  • zaokrožena sinteza kake problematike.

Vsak tak dosežek je težak. Še zlasti sinteze so težke.

Kaj je diplomska  naloga?

  • obdelan naj bi bil razširjen krog dejstev na temelju vestno zbranih podatkov,
  • ki so povezani v razpoznavno celoto in preizprašani v medsebojnem odnosu, odvisnosti in vzročnosti,
  • te potem na primeren, znanstveno neoporečen način predstaviti v ustaljeni, splošno sprejeti in uveljavljeni obliki, ki velja za družboslovne spise.