Pisanje povzetka oziroma abstrakta se v študijskem procesu pogosto pojavlja. S povzemanjem se bo študent tudi sicer nenehno srečeval v svoji delovni karieri, zato je pomembno, da se te veščine čimprej dobro priuči.

Gre za intelektualno zahtevno opravilo, pri katerem je treba na kratek in koncizen način izluščiti oziroma povzeti bistveno. Zahtevnost je na eni stran v tem, da je treba besedilo, ki ga povzemamo, zelo dobro poznati in razumeti, na drugi strani pa tudi v tem, da je treba presoditi (glede na perspektivo oziroma kriterije naročnika, uporabnika ali ocenjevalca), kaj je res najbolj pomembno.

V primeru obsežnejših gradiv (npr. več kot 50 ali 100 strani) so povzetki lahko več nivojski. Tako je lahko povzetek na pol strani ali največ na eni strani (do nekaj sto besed), poleg tega pa nastopa tudi razširjeni povzetek (tudi glavne ugotovitve), ki lahko obsega celo nekaj strani oziroma okoli tisoč besed (glej Glavne ugotovitve).

Na drugi strani pa so povzetki nadvse pomembni tudi v smislu povzetka predloga (angl. proposal). V tem okviru je v nadaljevanju nekaj priporočil za izdelavo specifičnega povzetka predloga povzetka za najavo seminarske oziroma projektne naloge, ki bo običajno obsegala okoli 10 strani besedila.

Priporočila se lahko smiselno uporabljajo tudi za druge tipe povzetkov (npr. raziskovalna poročila, analize, gradiva, študije, diplome, prijave projektov ipd.)

V primeru diplomskega dela ali večje projektne naloge, sledimo priporočilom tukaj>>, v nadaljevanju pa so orisana splošna priporočila za izdelavo povzetka seminarske naloge.

Pri najavi in oddaji povzetka za seminarsko oziroma projektno nalogo torej upoštevamo spodnja navodila in tudi primer dobrega povzetka.

A) Povzetek za običajno seminarsko nalogo naj obsega največ 200 besed brez literature in virov, vendar tudi z viri in literaturo ne sme presegati ene strani normalnega teksta (velikost črk 12pt, razmak 1.5 pt). V primeru večjega števila študentov, ki delajo na enem povzetku, se lahko smiselno razširi (več besed) in v njem natančno opredeli naloge vsakega od njih.

B) Povzetek ima naslednjo strukturo oziroma naslednje komponente:

  1. ime in priimek,
  2. čim bolj informativen naslov,
  3. opredelitev in ozadje problema,
  4. zožitev obravnave problematike na realno obvladljiv in izvedljiv obseg,
  5. jasno razviden prispevek avtorja, torej dodana vrednost oziroma zaokrožen problem, ki ga obravnava,
  6. okvirna struktura, kjer je dodana eksplicitna navedba o morebitnih empiričnih komponentah oziroma o metodološkem pristopu:
    • ali bo vključeno primarno zbiranje podatkov (npr. kvalitativni intervju, opazovanje, anketa,…),
    • ali gre za študijo primera (oris projekta oziroma organizacije),
  7. na koncu je priporočljivo v enem samem stavku povzeti bistvo povzetka oziroma zastavljene seminarske naloge (zadeve, ki so dorečene in so dozorele, moramo znati izraziti v enem stavku),
  8. opis in navedbo glavnih virov, ampak res zgolj glavnih (do cca 5, največ 10).

C) Najbolj pomembno navodilo se nanaša na dejstvo, da je treba obravnavati več verzij besedila:

  1. Če je le mogoče, je treba zagotoviti, da je vsaj enkrat med dvema zaporednima verzijama razmak vsaj enega dneva (oziroma noči).
  2. Verzij mora biti toliko, da smo pri zadnjem branju povsem zadovoljni in nimamo nobenega popravka več, hkrati pa imamo dober notranji občutek, da je besedilo zaključeno in kakovostno.
  3. S pomočjo črkovalnika poskrbimo za brezhiben jezik.
  4. Če je le mogoče, damo pred oddajo povzetek pregledati še eni osebi iz našega socialnega kroga. Za navedeno osebo nikakor ni potrebno, da se spozna na naše področje. Gre zgolj za oddaljen pogled zdravega razuma na naš povzetek. Branje povzetka bo osebi vzelo le dobro minuto in običajno bomo presenečeni, kako tehtne komentarje bomo prejeli. Če iz določenih razlogov povzetka ne moremo preveriti pri tretji osebi, je smiselno izvesti samoevalvacjo na osnovi evalvacijskega vprašalnika (glej točko G).

D) Pri pripravi povzetka je potrebno upoštevati vse potencialne in relevantne vire:

  1. razdeljeno literaturo in informacije iz osnovne oziroma priporočene spletne strani,
  2. osnovne vire na internetu in v knjižnicah,
  3. ostale relevantne poizvedbe in vire podatkov, kot tudi specifične vire za konkretno vsebino,
  4. morebitne kvalitativne vire (npr. intervju).

E) Običajne napake pri pisanju povzetkov:

  1. povzetek je narejen na hitro, brez poglobitve v relevantne vire, brez globljega razmisleka,
  2. premalo je bilo verzij, nastale so v prekratkem časovnem razdobju (v enem dnevu) in pozna se odsotnost vsakega pregleda pri tretji osebi,
  3. povzetek opisuje splošno problematiko, ne pove pa, kaj bo predmet obravnave in kaj je dodana vrednost,
  4. povzetek je nerealen v svoji ambiciji; loteva se preveč kompleksnega oziroma preobsežnega problema (ki presega obseg seminarja),
  5. povzetek je predolg (omejitev 200 besed),
  6. povzetek je napisan preveč pogovorno v smislu želja,
  7. preveč je fraz in praznih stavkov brez vsebin (npr. navedba, da je problematika aktualna ali pomembna),
  8. povzetek ni dovolj koncizen; vsi stavki morajo biti enako pomembni,
  9. prepodrobno naštevanje virov (samo zato da jih je več), pri čemer manjka kak ključen vir, vključeni pa so nepomembni viri,
  10. ne upošteva se struktura komponent v točki (B) zgoraj (nekatere komponente manjkajo ali niso realistično razdelane).

F) Povzetek ima naslednji format, ki se lahko smiselno prilagodi:

  1. Fakulteta, program (smer), predmet, leto
  2. Ime in priimek študenta,
  3. Naslov seminarske/projektne naloge,
  4. Povzetek (do 200 besed),
  5. Viri (najpomembnejši, praviloma do cca 5, največ 10).

G) Povzetki se evalvirajo na osnovi štirih kriterijev:

  1. ustreznost in inovativnost glede na poslanstvo seminarja/predmeta oziroma razpisa,
  2. natančnost oziroma strukturiranost opredeljenega problema in njegova izvedljivost,
  3. ocenjena novost, nova informacija oziroma dodana vrednost,
  4. upoštevanje formalnih navodil glede priprave povzetka (glej zgoraj).