Kot je bilo začrtano že v podpoglavju 3.1.1 Projekt diplomiranja, vključuje teorija v ožjem smislu – in takšno razumevanja imajo običajno tudi študenti – predvsem iskanje in pregledovanje virov, opisovanje ozadja, pregledovanje problemov in dejstev pa tudi odgovarjajočo interpretacijo, stališča, vrednotenje ter postavljanje tez, raziskovalnih vprašanj in (morebitnega) načrta empirije.

V širšem smislu pa teorija vključuje tudi interpretacijo empiričnega dela in odgovarjajočo argumentacijo. V takem okviru je delo na teoriji sestavljeno iz različnih sklopov aktivnosti. Ti se lahko med seboj prepletajo in ponavljajo, pri čemer niso nujno strogo zaporedni, niti niso v vsaki diplomi vsi sklopi nujno prisotni. Identificiramo lahko naslednje sklope aktivnosti:

  1. Obravnava izhodišč in predpostavk. Odgovarjajoči sklop aktivnosti obsega eksplicitno predstavitev znanstvenega pristopa (npr. pozitivističen pristop), paradigme (npr. osnovni vzorec razmišljanja), znanstvene predpostavke (npr. aksiomi), privzeta teoretska izhodišča (npr. določena teoretska smer) ali morebitne druge predpostavke (npr. ideološke, aktivistične, religiozne, svetovnonazorske, ki lahko vplivajo na rezultate – podrobnosti so v podpoglavjih 4.2.1 Osnovna načela in 4.2.4 Etika argumentacije).
  2. Objektiven pregled stanja. Gre za celovit, izčrpen in nevtralen pregled stanja in dejstev na osnovi literature in drugih virov (primarnih, sekundarnih, terciarnih). Vse to je smiselno ločevati od odgovarjajočih interpretacij (glej točko 3). S tem se približamo tudi načelom Wikipedije, kjer mora biti vsaka obravnava objektivna, brez originalnega raziskovanja (angl. no original research NOR), torej brez lastnih dejstev, trditev, idej in teorij, hkrati pa mora biti nepristranska in tudi preverljiva.
  3. Vrednotenje dejstev. Gre za evalviranje pregledanih objektivnih dejstev (točka 2), njihovo urejanje, strukturiranje, kategoriziranje, tipologiziranje, sintetiziranje, interpretiranje in umeščanje v teoretski okvir. Pogosto vse to v resnici ni posebej ostro ločeno od pregleda stanja in dejstev (glej točko b), ampak se prepleta in je včasih dobesedno zlito oziroma neločljivo. Kljub temu se je dobro zavedati, da sta načeloma to dva ločena toka aktivnosti.
  4. Oblikovanje raziskovalnih vprašanj. Na osnovi predhodnih točk (1, 2, 3) lahko nato oblikujemo cilje raziskovanja, in to predvsem v obliki raziskovalnih vprašanj pa tudi tez in hipotez, kar vse se nato v osrednjem delu tudi obravnava. Diploma se lahko konča tudi že s prejšnjo točko (3), vendar tudi v takem primeru raziskovalna vprašanja v določeni obliki obstajajo. Lahko so zelo kratka, splošna in navedena na samem začetku diplome. Opredeljevanja raziskovalnih vprašanj se pogosto lotevamo dvakrat, najprej okvirno na začetku, v uvodu, nato pa podrobneje po natančnem pregledu stanja in interpretacijah (3).
  5. Izbira ustreznega metodološkega pristopa. Ne glede na to, ali imamo v osrednjem delu zgolj teoretično (točka 3) ali tudi empirično obravnavo, je treba izbrati ustrezen metodološki pristop. Pri tem seveda upoštevamo predhodne obravnave v točkah 1, 2, 3, 4. Sestavni del izbiranje metodološkega pristopa v širšem smislu je tudi odgovarjajoče koncipiranje empiričnega raziskovanja.
  6. Interpretacija empiričnega dela. V primeru, da v diplomi obstaja empirija, se nekje med točkama 5 in 6 aktivnosti empiričnega dela tudi izvedejo. Rezultate nato glede na zastavljeno obravnavo (točki 4 in 5) interpretiramo, umestimo v teoretski okvir, odgovorimo na raziskovalna vprašanja in preverimo teze oziroma hipoteze.
  7. Integrirana interpretacija. Gre za kritično interpretacijo in evalvacijo vseh delov diplome, umestitev celotne obravnave v najširši okvir, refleksijo opravljenega dela, analizo morebitnih omejitev ter osvetlitev smeri nadaljnjega raziskovanja.

 

<< Nazaj Naprej >>