O povezanosti empiričnih dejstev in teoretskega okvira govorita dve popularni ilustraciji, ki sta danes postali že pregovorni.

Znana je misel razmeroma anonimnega pisca zabavnih zgodb, ki je sicer nastala pred več kot sto leti, nakar se je pojavljala v številnih različicah. Posebej znana je v naslednji obliki: »Zadeva se v praksi obnaša zelo dobro. Vendar – kako deluje v teoriji?« (angl. »This is all very well in practice. But how does it work out in theory?«) Misel ilustrira, da je za vsa dejstva in vsa delovanja potrebna neka razlaga. Vsa empirična dejstva morajo torej biti povezana oziroma umeščena v konsistenten in koherenten teoretski okvir oziroma v ustrezno interpretacijo in razumevanje. Novoodkrita (empirična) dejstva ne smejo ostati nevtralna in neprizemljeno »lebdeti«, ampak jih je treba označiti in umestiti. V tem okviru so sicer obstajali številni pojavi oziroma empirične povezanosti (korelacije), za katere dolgo časa ni bilo ustrezne razlage oziroma teorije. Dobra razlaga nekaterih pojavov kljub naporom še vedno manjka. V prvi vrsti velja to za mnoge duhovne in paranormalne pojave, pomanjkljive oziroma protislovne razlage pa obstajajo tudi za mnoge pojave na ostalih področjih, od fizike do sociologije.

Še bolj znana je misel, ki se – sicer brez primarnega vira neposredne navedbe – pripisuje znanemu ekonomistu Keynesu (predvsem s strani drugega znanega ekonomista in nobelovca Samuelsona). Najbolj razširjena je verjetno inačica, ki naj bi jo v nekem pogovoru izrekel Churchil: »Ko se spremenijo dejstva, spremenim tudi svoje poglede. Kaj pa naredite vi?« (angl. »When the facts change, I change my mind. What do you do, madame?«) Misel ilustrira nujnost, da (nova ali spremenjena) empirična dejstva vodijo v spremembo stališč, vsebinskih interpretacij in morda tudi celotne teoretske obravnave. Zgornja misel se sicer pogosto zlorablja za opravičevanje nenehnega spreminjanja stališč. Na določenih področjih (npr. politika) je to običajnejše, dogaja pa se tudi drugje. Pogosto spreminjanje lahko tudi nakazuje, da obstoječa stališča, razlage, interpretacije in teorije niso bile dovolj temeljite in domišljene.

Navedena primera kažeta na nujnost, da je treba tudi v diplomi vsa empirična dejstva (in tudi druge trditve) uskladiti z nekim teoretskim okvirom. Z drugimi besedami, vsa dejstva je treba smiselno, konsistentno in tudi strokovno utemeljeno pojasniti in razložiti.

 

<< Nazaj Naprej >>