Večkrat je že bilo omenjeno, da mora diploma prinašati nekaj novega. Pri tem velja opozoriti, da vsaka novost ne pomeni avtomatično tudi novosti v strogem znanstvenem smislu. Od diplome se namreč v splošnem pričakuje predvsem novost v strokovnem smislu. Tako npr. obravnava zadovoljstva zaposlenih v izbrani organizaciji, kar študent izvede z znanimi metodološkimi pristopi, sicer lahko generira dejstva in informacije, ki so dejansko nove, kakovostne in za organizacijo tudi pomembne. Na drugi strani pa to ne prispeva v zakladnico novih znanstvenih spoznanj. Slednje bi se lahko zgodilo, če bi študent razvil npr. nek povsem nov inštrument merjenja zadovoljstva zaposlenih, ki bi bil inovativen, kakovosten in pomemben, v izbrani organizaciji pa bi ga nato zgolj preverjal. Podobno govorimo o strokovnem prispevku tudi v vseh drugih primerih, ko študent v nekem specifičnem kontekstu implementira določen pristop ali pa predstavi določen pojav oziroma problem in ga ob tem bolj ali manj kritično obravnava.

Včasih je razmejitev, ali gre za znanstveni (novo splošno znanje) ali zgolj za strokovni prispevek (specifična implementacija ali predstavitev), nekoliko zabrisana. Odgovarjajoča presoja o elementu novosti je namreč lahko zelo zahtevna, zato prihaja tudi do razhajanj in zmot. Tipičen primer so problematične zavrnitve objave člankov v znanstvenih revijah, kjer je prav element novosti eden najbolj ključnih vidikov, ki jih pri presojanju uporabljajo recenzenti in uredniki.

Stopnja novosti ločuje tudi strokovna zaključna dela od znanstvenih (podrobneje o tem piše v virih Stane Južnič). Nov prispevek k znanosti se namreč pričakuje pri znanstvenih delih, predvsem na nivoju disertacije, delno tudi na nivoju raziskovalnih magisterijev. Ostali nivoji zaključnih del so načeloma strokovni, kar velja tudi za prvo in drugo stopnjo bolonjskega študija, kjer se znanstveni prispevek načeloma ne pričakuje. Kljub temu se od univerzitetne diplome prve in posebej druge stopnje (magisterij) pričakujejo bolj poglobljeni elementi znanstvene argumentacije, od magisterijev pa tudi določena dodana vrednost v smislu znanstvenega prispevka. Slednje se lahko presoja s primernostjo določenega magisterija za potencialno objavo v obliki članka v strokovni literaturi. Magistrska naloga bi načeloma morala imeti tovrsten potencial.

 

<< Nazaj Naprej >>