Osrednje aktivnosti diplomskega procesa so bile strukturirane že v koraku načrtovanja (podpoglavje 3.1.2 Zaporedje aktivnosti), in sicer v aktivnosti pisanja in aktivnosti raziskovanja, ki se nadalje delijo še na empirijo in teorijo (slika 2, podpoglavje 3.1.1 Projekt diplomiranja). V nadaljevanju je najprej osvetljeno razmerje med teorijo in empirijo, pri čemer je poudarek predvsem na operativnem delu (in ne na načrtovanju kot v poglavju 3).

V splošnem je razmerje med teorijo in empirijo precej kompleksno. S tem se poglobljeno ukvarjajo posebna znanstvena področja (npr. filozofija, psihologija, epistemologija, logika), predvsem pa različne metodologije. Izraz metodologija sicer v najširšem smislu pomeni pristope, postopke, korake, metode in orodja, s katerimi želimo doseči izbrane raziskovalne cilje. Nanaša se lahko na empirijo, teorijo ali njuno prepletanje. Pri tem se lahko obravnavajo splošna načela znanstvenega raziskovanja, ki veljajo za vsa področja, lahko pa gre za področnospecifične metodologije, kjer veljajo številne posebnosti.

 

<< Nazaj Naprej >>