V srčiki teoretičnega sklepanja in znanstvene argumentacije so obsežnejše oziroma zaokrožene trditve, ki zahtevajo daljšo obravnavo in so zato morda celo predmet naše obravnave skozi celotno diplomo. Sestavljene so iz zaporedja zgoraj opisanih osnovnih elementov znanstvene argumentacije. Najpogosteje se obravnavajo kot raziskovalna vprašanja, hipoteze in teze.

  • Pri raziskovalnem vprašanju gre v prvi vrsti za identifikacijo in opredelitev določenega problema, ki ga bomo nato z znanstveno argumentacijo obravnavali in osvetljevali znotraj izbranega raziskovalnega področja.
  • O hipotezi govorimo, ko je problematika zelo specifična, zelo dobro definirana in jo je zato mogoče oblikovati v precizno in zaokroženo trditev, ki se nato v procesu preverjanja bodisi sprejme bodisi zavrne.
  • Pri kvantitativnih raziskavah se dokazovanje hipotez pogosto izvaja s statističnim preverjanjem domnev, pri vsebinskih problemih, kvalitativnem raziskovanju in humanistiki pa z dokazovanjem, ki temelji na argumentih, ter s teoretičnim in izkustvenim preverjanjem. V takih primerih zato raje govorimo o tezi kot pa hipotezi.

Pri odločitvi med raziskovalnim vprašanjem in tezo oziroma hipotezo upoštevamo, da je taza oziroma hipoteza zahtevnejša in v določenem smislu tudi drznejša. Na drugi strani je postavljanje raziskovalnega vprašanja enostavnejše in razmeroma nezavezujoče. Naše raziskovalne vprašanje je namreč v zadnji fazi lahko zgolj »Zanima nas, kako skupina oseb X občuti problem Y«. Predvsem pa zahteva hipoteza v fazi dokazovanja in utemeljevanja pogosto bistveno več znanja, izkušenj in empiričnega dela, morda tudi stroškov. V izogib tovrstnim težavam se študenti, ki iz nekih (nepotrebnih) razlogov na vsak način želijo imeti tezo oziroma hipotezo, pogosto zatečejo v teze oziroma hipoteze, ki so trivialne (npr. internet je spremenil določeno področje življenja ali delovanja). To je izjemno pogost primer tako v diplomah kot disertacijah. Je pa vse to precej neprimerno, zato velja ponoviti, da mora biti teza oziroma hipoteza:

  • eksplicitna, specifična in konkretna, nikakor pa ne trivialna in vnaprej očitna;
  • nova in na nek način tvegana oziroma drzna, z zelo jasno dodano vrednostjo;
  • povezana z določenim empiričnim dokazovanjem, ki mora biti izvedljivo in za katerega moramo imeti tudi dovolj časa in sredstev;
  • preverljiva, kar izvedemo z znanstveno argumentacijo, in jo nato sprejmemo ali zavrnemo.

Če naši tezi ali hipotezi manjka katera od zgornjih komponent, potem je smiselno, da ostanemo pri raziskovalnem vprašanju.

Tako je lahko naše raziskovalno vprašanje omejeno zgolj na opisovanje raziskovanja nekega novega pojava (npr. kakšne so značilnosti nove new age skupnosti), ne da bi ob tem postavljali teze (npr. da gre pri tej skupnost za določen specifičen tip oziroma model skupnosti) ali celo hipoteze (npr. da je fluktuacija v tej skupnosti bistveno večja kot v drugih skupnostih).

Ob tem velja še enkrat izpostaviti, kako zelo pomembno je, da so naše trditve – predvsem teze in hipoteze – čim določne, specifične in konkretne. Če je npr. naša hipoteza, da so razširjeni oglasi (z dodatnim besedilom) učinkovitejši kot enostavni oglasi, je treba natančno določiti, katere oglase imamo v mislih in katere bomo v empiričnem delu analizirali (npr. Google Adwords), kako bomo merili učinkovitost (npr. click-thru-rate), in predvsem to, na kateri populaciji, kdaj, kje in kako bomo pridobili podatke in katere spremenljivke bomo vključili.

Vse to načeloma velja – sicer v nekoliko manjši meri – tudi za raziskovalna vprašanja, kjer je ravno tako treba doseči kar najnatančnejšo opredelitev. Če nas zanima uporaba interneta v izobraževanju, je zato treba natančno opredeliti, kateri tip izobraževanja nas zanima (formalno, neformalno, prostočasno), na katerem področju (npr. poslovne vede, naravoslovje, računalniško), na katerem nivoju (primarnem, sekundarnem, terciarnem), v katerem obdobju (letos, desetletje) in na katerem območju (Slovenija, EU).

 

<< Nazaj Naprej >>