Obstaja zelo specifična manifestacija problema motivacije – prokrastinacija (angl. procrastination), ki je posebna oblika odlašanja oziroma prelaganja opravil, za katera vemo, da jih je treba urediti.

Gre za verjetno najpogostejšo pojavno obliko pomanjkanja motivacije, ki pa lahko odraža tudi trajno nejasnost postavljenih življenjskih ciljev. Prokrastinacija se v okviru procesa diplomiranja največkrat dogaja na način navidezne zaposlenosti z drugimi stvarmi (npr. služba, šport, konjiček, druženje), s katerimi pa se v bistvu izogibamo procesu diplomiranja. Na drugi strani se pogosto manifestira tudi v na videz nedolžni obliki, ko študent dejansko sede za računalnik, da bi delal, a se že uvodoma zamoti s spletom in spletno komunikacijo (novice, igrice, Wikipedija, YouTube, Facebook, e-pošta …) ter nato s tem nadaljuje, včasih celo do točke, ko izgubi voljo, da bi tisti dan sploh kaj naredil. Stanje se lahko nadalje poslabša, ko študent svoj poraz oziroma težavo zmanjšuje oziroma prikriva (sebi in drugim) in postopno zapade v prikrito ali odkrito malodušje. Vse to se lahko razraste do (povsem nepotrebnih in napačnih) občutkov nesposobnosti, manjvrednosti ali celo depresije.

Osnovni odgovor na vse to je naveden že v okviru zgornjega podpoglavja (4.4.1 Upad motivacije) in če pri tem nismo natančni, temeljiti in iskreni, bodo drugi pristopi praviloma neučinkoviti. To je še posebej kritično, ker je na spletu veliko raznoraznih navodil samopomoči, kako premagati prokrastinacijo, ki pa običajno ne delujejo. Zato lahko študent še dodatno potone. Kljub vsemu pa prokrastinacija – če nima študent nekih drugih kritičnih osebnostnih nastavkov – običajno ne vodi v večje katastrofe in osebnostne motnje, saj študent na koncu (ko se pojavi ustrezna grožnja, stiska, pritisk ali skrajni rok) le izvede potrebne aktivnosti, seveda na kampanjski način. Za to plača visoko ceno, kot so npr. izčrpanost, neučinkovitost, zamujanje rokov, obremenjevanje mentorja in svojega socialnega kroga ter gradnja samopodobe neorganizirane in neodgovorne osebe. Predvsem pa s tem izgubi veliko časa, saj ob redni uporabi prokrastinacije – kljub uspešnemu diplomiranju – tak študent zlahka porabi za diplomo dvakrat več časa kot sicer.

 

<< Nazaj Naprej >>