Kot rečeno (podpoglavje 4.1.2 Empirija), se v najširšem smislu empirija razteza zelo široko, od zbiranja primarnih podatkov, pisanja računalniške kode, statističnih analiz in izdelave dizajna do matematične ali tehnične izpeljave, zahtevnih metodologij za teoretske obravnave, preverjanja določenih tehničnih lastnosti, izdelave specifičnih tehničnih analiz, razvoja prototipa, izdelave aplikativne ali kreativne rešitve itd.

Nekatere od zgoraj navedenih (potencialnih) komponent empiričnega dela sodijo v osrednji del diplome, druge med podporne aktivnosti. Za slednje se od študenta ne pričakuje odgovarjajočih kompetenc, znanj oziroma veščin. V primeru, ko ne gre za osrednjo empirično komponento, torej študent načeloma lahko zaprosi, prejme, najame ali celo plača zunanjo pomoč, vendar le po predhodnem dogovoru z mentorjem. O navedeni pomoči mora nato v diplomi tudi poročati in jo omeniti, vsaj kot opombo (glej tudi podpoglavje 3.4.4 Dovoljena pomoč). V to skupino tipično sodi primer tehnične izvedbe ankete, kjer npr. določen komercialni spletni panel za študenta vključi in izvede anketna vprašanja (brezplačno ali plačljivo). Sprejemljivi primeri so lahko tudi izdelava določenega podpornega dela računalniškega programa, izvedba tehnične analize v nekem zunanjem laboratoriju, specifična dizajnerska rešitev, zunanje izvedensko mnenje, specializirana tehnična storitev, prevod določenega članka iz tujega jezika ipd.

Na drugi strani mora študent nedvoumno izkazati kompetenco za izvedbo osrednje empirične komponente, ki je bila napovedana tudi v prijavi. V tem okviru študent ne sme prejemati ali celo najemati zunanje pomoči. Gre namreč za srčiko avtorskega prispevka. O mejnih primerih, kjer morda ni jasno, ali gre za osnovno ali podporno komponento, bo presodil mentor, ki mora za vse izjeme podati izrecno soglasje.

V tem okviru je posebej kritična morebitna pomoč pri statističnem delu. Študenti jo namreč neredko najemajo že pri študiju (npr. pomoč pri statistični ali seminarski nalogi). V primeru, ko so odgovarjajočo snov (npr. preverjanje domnev) obdelali v okviru predmeta ustreznega študijskega programa, je najemanje statistične pomoči zato še posebej neprimerno. Študent se mora v snov, ki je bila vključena v vsebine študijskega programa, namreč (ponovno) poglobiti in statistični problem obravnavati samostojno. To sodi h kompetencam, ki so zapisane v prilogi diplome, s čimer se razume, da jih diplomant obvlada. V tem smislu je študent podpisal tudi izjavo o avtorstvu diplome. Če je dal celotno zasnovo in statistično analizo osrednjega empiričnega dela izdelati tretji osebi, s tem nesporno krši izjavo o avtorstvu.

V primeru, ko je študent pozabil določene statistične metode, ki so bile obravnavane v študijskem programu, je torej potreben trud, ne pa takojšnje najemanje plačane pomoči, ki jo je treba v morebitnem primeru uporabe eksplicitno omeniti in zanjo pridobiti mentorjevo soglasje (glej podpoglavje 3.4.4 Dovoljena pomoč in 4.3.5 Pomoč pri empiriji).

Obstajajo tudi delikatne meje glede pomoči, ki je lahko pogojno sprejemljiva, recimo svetovanje zgolj pri uporabi nekega specifičnega tehničnega vidika (npr. indikatorji multikolinearnosti pri linearni regresiji), konzultacija v smislu preverjanja in potrditve naših postopkov oziroma rezultatov, inštrukcija ali celo tečaj splošnega osveževanja statističnega znanja. Osnovna načela pri razmejevanju so lahko naslednja:

  • pridobivanje, osveževanje in konzultiranje splošnega znanja praviloma ni sporno, četudi gre za znanja in kompetence fakultetnega študijskega programa;
  • specializirana pomoč o zelo specifičnih tehničnih vidikih, ki ne zadevajo osrednjega empiričnega dela, je načeloma sprejemljiva, vendar je treba o tem v diplomi poročati;
  • pomoč pri osrednjem delu empirije, ki predpostavlja znanja, pridobljena v študijskem programu, načeloma ni dovoljena;
  • o vseh dilemah presoja mentor, ki mora biti s kakršnokoli pomočjo pri diplomi seznanjen.

Če študent uporabi nedovoljeno pomoč in jo torej mentorju prikrije, nato pa se v izjavi o avtorstvu v tem pogledu zlaže, s tem tvega bistveno več, kot je videti na prvi pogled. V tem okviru velja upoštevati obravnavo v podpoglavju 1.4 Avtorstvo in etika. Mejne dileme tovrstne pomoči so lahko v določenih primerih podobne tudi razmejitvi pri napredni pomoči v primeru jezikovnih težav (podpoglavje 5.4.2 Problemi z izražanjem).

<< Nazaj Naprej >>