V procesu diplomiranja izvedemo tudi –  nekatere ali vse – napredne korake iskanja, kar je odvisno predvsem od nivoja diplome in od zastavljene ambicioznosti. Priporočljivo je sicer, da izbrane napredne korake okvirno izvedemo še pred prijavo, vsekakor pa jih moramo opraviti na začetku osrednjega dela, ko začnemo s sistematičnim delom na teoriji. Tudi v okviru naprednega iskanja upoštevamo priporočila, ki so bila obravnavna že v osnovnem iskanju (podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje, A. Določitev iskalnih nizov in C. Strategija iskanja), pri čemer iskanje predvsem razširimo na domene oziroma smeri iskanja:

  1. Z določenega področja je treba glede na ožje ključne besede pregledati vse pomembne nove knjige, posebej prihajajoče in tik pred izidom, ki jih knjižnice in bibliografski viri morda še nimajo. Pri tem uporabimo globalna spletna mesta specializiranih založb za svoje področje in tudi splošna spletna mesta, kot je npr. Amazon.com, ki za mnogo potreb povsem zadostuje. Za publikacije v Sloveniji velja pogledati na spletno stran Agencije za knjige, kjer so vključene vse nove izdaje. Vse ključne knjige nato brez zadržkov kupimo ali pridobimo prek medknjižnične izposoje.
  2. Pregledati je treba vsa relevantna gradiva (npr. blogi, poročila, gradiva) na internetu na osnovi vsebinskih povezav (linkov) na spletnih mestih (podjetij, organizacij, združenj, društev, projektov itd.), ki so za našo diplomo pomembni. S tem predvsem preverimo, ali so se nam morda te informacije v fazi osnovnega iskanja izmuznile. Če je mogoče, je treba ustrezne (vnaprej znane) organizacije oziroma spletna mesta uvodoma eksplicitno identificirati in jih nato po spisku sistematično pregledati.
  3. Natančno je treba pregledati povezave do vseh oseb, ki se s problematiko ukvarjajo v Sloveniji (od strokovnjakov do preteklih diplomantov). Pri tem je najbolj dragoceno osebno poizvedovanje v svojem socialnem omrežju in tudi po družabnih omrežjih na spletu, najprej pa seveda pri mentorju. Smiselno je tudi narediti ustrezen spisek oseb oziroma strokovnjakov (in odgovarjajočih vprašanj), s katerimi velja navezati stik. Nato je treba k izbranim osebam pogumno pristopiti in vprašati za morebitne vire, stanje stvari in aktualne novosti. Specialisti oziroma znalci določenega področja so v bistvu daleč najkakovostnejši vir informacij za našo diplomo. Če so to profesorji, jih obiščemo v času govorilnih ur, ostale pa – če je mogoče – najprej kontaktiramo po telefonu, v ostalem pa uporabimo e-pošto, kjer lahko postavimo nekaj ključnih vprašanj. V mnogih primerih bomo po e-pošti glavne informacije tudi prejeli.
  4. Pregledati je treba tudi ustrezne dogodke oziroma strokovna srečanja in se jih v primeru ustreznosti udeležiti. V primeru take udeležbe je zelo pomembno, da smo na dogodku proaktivni in agresivno poizvedujemo in sprašujemo.
  5. Glavne vire, ki to omogočajo (Google Scholar, Web of Science ipd.), prečešemo in pregledamo tudi novejšo literaturo, ki naše ključne vire citira. To je v bistvu glavni način iskanja najnovejših virov.
  6. Za ožji krog ključnih besed v iskalnikih oziroma bazah nastavimo e-poštno obveščanje (angl. topic alert) o vsakem novem zapisu. Dodatno se naročimo tudi na e-poštno obveščanje (angl. citation alert) o vseh najnovejših delih, ki citirajo naše glavne vire (npr. izberemo pet glavnih člankov oziroma knjig, ki so za diplomo najpomembnejši). To posebej velja za Google Scholar, smiselno pa je tudi za ostale sisteme, ki to omogočajo (npr. Web of Science).
  7. Pri glavnih virih smo pozorni na pomembno ali ponavljajočo se literaturo, ki jo naši ključni viri pogosto citirajo.
  8. V primeru vsebinsko zahtevnih diplom se lahko izkaže pomembno, da pregledamo tudi vodilne globalne knjižnice (npr. British Library).
  9. Pretehtamo specializirane storitve informacijskih ponudnikov, ki se raztezajo izredno široko in so odvisne od področja naše diplome (npr. mikrofilmi dokumentov, medijske objave, pravni akti). V primeru, da se pri vsem tem pojavi vprašanje stroškov (npr. medknjižnjična izposoja, nakup knjige, dostop do podatkovne zbirke ipd.), velja korebitno kritje najprej preveriti v matični knjižnici fakultete. Za kakovostno diplomo morajo namreč načeloma zadoščati prosto dostopni viri oziroma viri, ki jih zagotavlja fakulteta. Študent ni dolžan in od njega se ne pričakuje, da bo za dostop do informacij, ki jih potrebuje za diplomo, dodatno plačeval. V izjemnih primerih, ko so določene plačljive informacije za našo diplomo res izjemno pomembne, se obrnemo na mentorja, morebitne sponzorje (npr. zainteresirano podjetje) ali pa se odločimo (zlasti če gre za zelo majhen znesek in za zahtevno diplomo), da morebitne stroške krijemo sami.
  10. Ambiciozni študenti bodo navezali stik tudi z aktualnimi globalnimi avtoritetami, avtorji, združenji oziroma organizacijami v tujini. Presenečeni bodo, kako prijazno in promptno odgovarjajo tudi največji globalni strokovnjaki. Tudi v tem pogledu je treba uvodoma narediti spisek odgovarjajočih imen globalnih strokovnjakov oziroma virov.

Zgoraj opisane korake naprednega iskanja izvedemo z globino in intenzivnostjo, ki je odvisna od študijskega programa in ambicioznosti diplome. Pri tem se je treba zavedati, da ni nobene potrebe, da bi svojo diplomo izdelovali z odvečno ambicioznostjo in v tem okviru izvajali kompleksna iskanja, še posebej, če se pred tem za ambiciozni nivo nismo eksplicitno odločili.

Kljub temu pa seveda ne smemo opustiti nekega vira, ki je za našo temo bistven.

Vsekakor bi moral imeti študent po zaključenem osnovnem in naprednem iskanju literature zelo jasen in varen občutek, da je področje res dobro prečesal. Tveganje, da morda manjkajo najbolj ključni viri, bi moral študent občutiti kot povsem zanemarljivo.

Pri presoji ustreznosti virov, kjer smo v zadregi, nam je v primeru problemov v bistveno pomoč mentor, posebej če imamo občutek, da se pri pregledovanju literature izgubljamo. Zavedati pa se je treba, da bo mentor lahko v tem pogledu postavil tudi določene (dodatne) zahteve, npr. napotitev v določeno knjižnico. Ravno tako je treba upoštevati, da mentor včasih ne pozna najnovejših virov, zlasti če je naša diploma zelo specializirana in zunaj osrednjega področja mentorja. V takem primeru je še posebej pomembno, da imamo dober sistem iskanja, kjer se ne bomo izgubili in porabili preveč časa, hkrati pa bomo našli vse, kar je res pomembno.

V tem pogledu so med študenti zelo velike razlike. Nemalokrat se zgodi, da študent zaradi pomanjkanja izkušenj porabi ogromno časa za pregledovanje literature, kljub temu pa nato mentor na osnovi izkušenj v eni minuti najde najpomembnejšo enoto literature, ki jo je študent spregledal. To se sicer ne bi smelo zgoditi. Nikakor se torej ne sme zgoditi, da bi spregledali katerega od najbolj ključnih virov (npr. nedavno nastalo zelo podobno diplomo na isti ali drugi fakulteti, najnovejšo raziskavo ali članek, ki je osrednji za naš problem, neko novo knjigo s tega področja, aktualen projekt z našega področja). Navedena zadrega, ko v diplomi manjka nek novejši ključen vir (ali celo nek starejši zelo pomemben tekst), ki pa je zlahka dostopen, je na žalost precej pogosta. Razlog je enostaven: študent pri pregledu literature ne upošteva zgornjih napotkov, posebej v primerih, ko je področje specifično in ga mentor podrobno ne pozna.

<< Nazaj Naprej >>