Uvodoma velja ponoviti, da je bistveni predpogoj za vsebinsko pripravo prijave predvsem jasna umestitev obdobja diplomiranja (razdelek 1.1.3 Formalizacija odločitve), odločitev glede ambicioznosti (1.2 Nivo zahtevnosti) in seveda ustrezen pogovor z mentorjem (podpoglavje 2.2.4 Sestanek pri mentorju). Brez navedenih predpogojev podrobno razmišljanje o vsebini prijave ni učinkovito in običajno nima večjega smisla.

Če smo na ustrezen način opravili predhodne korake procesa diplomiranja, je delo na vsebini prijave razmeroma enostavno. Vse doseženo v predhodnih korakih je namreč treba zgolj povezati in strukturirati v štiri komponente: (A) tema, področje in cilji, (B) literatura, (C) umestitev empirije in (D) odločitev za hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja. V nadaljevanju so zgornje štiri komponente sistematično obravnavane v smislu usmerjenega razmišljanja, ki ga moramo opraviti, preden se lotimo osrednjih aktivnosti raziskovanja in pisanja. Na tej osnovi lahko pridobimo jasno predstavo tudi o vsebini prijave. V običajnem primeru, ko je izdelava delovne dispozicije združena z izdelavo formalne prijave, pa opravljen razmislek vodi tudi neposredno k izdelavi formalne prijave (glej razdelek 2.4.2 Formalna prijave), sicer predstavlja osnovo za neformalen zapis delovne dispozicije, ki predstavlja izhodišče za naše delo.

A. Opredelitev vsebine

Pri opredelitvi vsebine izhajamo iz spoznanj in dogovorov v predhodnem koraku odločitve (predvsem podpoglavji 1.1 Ključno vprašanje in 1.2 Določanje zahtevnosti) ter predhodnih aktivnostih iz koraka prijave (2.1 Izbira teme, in še posebej 2.1.3 Naslov diplome, 2.2 Izbira mentorja, 2.3 Literatura in viri). Koristno je pregledati tudi nekatere vidike koraka raziskovanja, predvsem vprašanje novosti (0.2 Element novosti) in empirije (4.3.1 Opredelitev empiričnega dela). Upoštevati je seveda treba še opredelitev diplome (Kaj je diploma) in v tem okviru vključiti morebitne posebnosti odgovarjajoče fakultete oziroma študijskega programa.

Pri opredelitvi vsebine je pomembno razčistiti predvsem naslednje:

  1. Področje. V prvem koraku je treba opredeliti višjeredni pojem, ki problematiko umešča v določeno znanstveno ali strokovno področje oziroma podpodročje. Tako nas lahko npr. zanima področje upravljanje človeških virov (HRM – Human Resource Management), kjer se nahaja podpodročje organizacijskih študij, ki merijo organizacijsko klimo (npr. zavzetost zaposlenih). V primeru področja družboslovne metodologije pa nas lahko zanima ožje podpodročje spletnih anket. Pri opredeljevanju področij in podpodročij smo formalni in upoštevamo strukturiranje pri odgovarjajočem predmetu našega študijskega programa ali pa uporabimo katero od klasifikacij znanstvenih oziroma strokovnih področij.
  2. Problem. V področje oziroma podpodročje je treba umestiti specifičnost našega problema oziroma obravnave. Specifičen problem, ki ga bomo raziskali, so lahko npr. metodološki vidiki novega pristopa k merjenju zavzetosti zaposlenih ali pa npr. posenbosti odgovarjanja na spletne ankete preko mobilnega telefona.
  3. Namen. Gre predvsem za utemeljevanje motiva, zakaj je vredno, upravičeno, smiselno in potrebno obravnavati določeno temo. Namen torej govori o obstoječem širšem vsebinskem ozadju, izzivih ter problematičnosti področja in s tem povezanimi razlogi, vzgibi, povodi, ki so nas vodili, da temo obravnavamo. Dober primer je navajanje koristi in potencialov dodane vrednosti naše obravnave. Neredko se kot namen navede kar aktualnost problematike, posebej če še ni bila obravnavana ali pa je bila premalo obdelana. Posebej pogosto se kot namen navaja tudi specifična obravnava, uporaba oziroma implementacija izbranega pristopa na določenem problemu, v določenih okoliščinah ali v določenem okolju. Tako npr. se je lahko pojavil nek nov in aktualen pristop merjenja zavzetosti zaposlenih, zato nas v diplomi zanima, kako se bo izkazal v organizaciji X. Podobno se lahko pojavi nek nov in še nepreverjen način prilagajanje anketnih vprašanj, ki so v obliki tabele, na mobilne naprave.
  4. Cilji. Za razliko od namenov, ki so splošni in izhajajo iz ozadja s koreninami v preteklosti, pa so cilji bolj specifični in se nanašajo na načrt našega dela ter na bodoče oziroma želene in pričakovane rezultate naše diplome. Naš cilj je lahko npr. izvesti v določeni organizaciji študijo zavzetosti in primerjati rezultate z drugimi organizacijami ali z drugimi pristopi. Podobno lahko preverjamo, če nov način prikazovanja anketnih vprašanj na mobilnih napravah deluje tudi na tablicah.
  5. Metoda. Že ob prijavi si moramo biti na jasnem glede osnovnega načina našega dela. Gre za metode oziroma za metodologijo in tudi za vse s tem povezane omejitve. Najbolj običajno je, da kot prvo navedemo, da bomo vključili sistematičen oziroma kritičen pregled literature. Lahko pa se upošteva tudi kak bolj specifičen teoretski pristop, ki bo osnovno izhodišče za našo obravnavo. Poleg tega se v skoraj vsaki diplomi praviloma uporabi tudi določen empiričen pristop (v najširšem smislu besede 4.1.2 Empirija), kar vključuje ne le empirijo v ožjem smislu empiričnega raziskovanja (npr. anketa, opazovanje, poskus/eksperiment, kvalitativni intervju), ampak tudi uporabo določenega pristopa za kreiranje novega znanja in novih rešitev (npr. primerjalna analiza, programska rešitev, kreativna rešitev). V tem okviru je treba navesti odgovarjajoči metodološki pristop, ki ga bomo uporabili, npr. izvedba anketne raziskave med zaposlenimi v določenem podjetju ali pa izvedba eksperimenta med uporanbiki mobilnih telefonov oziroma tablic.

Zgornje komponente je treba identificirati, začrtati, zaokrožiti in razmejiti tako, da je odgovarjajoči obseg dela primeren našim predhodnim odločitvam, posebej v pogledu časovne umestitve in zahtevnosti. Študent mora biti sposoben vsako od zgornjih komponent (1-5) opisati, pojasniti in zagovarjati ter se ob tem počutiti suverenega – to je znak, da so najosnovnejše vsebinske razmejitev dobro opredeljene. Najbolje je, da to – preden zapiše – to z nekom skomunicira, bodisi z osebo iz svojega socialnega kroga ali pa z mentorjem.

Poskrbeti je seveda tudi treba, da diploma vsebinsko ustreza vsem fakultetnim zahtevamo oziroma predpisom in morebitnim posebnostim študijskega programa. Programi in fakultete imajo namreč v mnogih pogledih posebnosti, ki jih je seveda treba upoštevati. Razlike obstajajo tudi v pogledu striktnosti spoštovanja teh pravil. Nekatere fakultete oziroma programi npr. ne dovoljujejo, da se diploma vsebinsko nahaja izven ozkega študijskega programa, drugje (posebej na področju družboslovja in humanistike) pa se to dopušča v bistveno večji meri. Podobno so lahko nekje zelo strogi pri preverjanju, ali določena tema spada v habilitacijsko področje mentorja.

Če so opisi zgornjih vidikov morda preveč abstraktni, da bi bili v konkretno pomoč, lahko izberemo neko preteklo prijavo in ob njej sistematično razmislimo, kako bi izgledali zgornji navedeni vidiki v naši diplomi. Za dober primer prijave lahko vprašamo mentorja ali pa ga izberemo iz pričujočega gradiva (podpoglavje 2.4.2 Formalna prijava, alineja C.2)

B. Pregled virov

Aktivnost, ki v procesu prijave običajno zahteva največ časa, je pregled virov. Na tej točki imamo tri možnosti:

  1. Opravimo zgolj najbolj nujni pregled – torej le elemente osnovnega iskanja, (podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje), ki jih izvedemo minimalistično – tako da zadostimo prijavni formi (na nekaterih programih je namreč potrebno že ob prijavi navesti osnovno literaturo). Poleg tega upoštevamo še najnujnejše mentorjeve usmeritve. Navedenemu pristopu se je treba seveda izogibati. Primeren oziroma nujen je lahko kvečjemu v dveh primerih:
    • ko je jasno, da se bomo diplome dejansko lotili precej pozneje po prijavi (npr. tri mesece in več), vendar iz nekih razlogov, ki morajo biti res dobro utemeljeni, oddajamo le provizorično prijavo, zgolj zato, da zadovoljimo formalnostim (glej razdelek 2.4.3  Časovna umestitev, točka (C) Fiktivne prijave);
    • poleg tega je minimalističen pregled literature enostavno neizogiben – če mentor seveda na to pristane – tudi v primerih, ko se je študent prijave lotil zadnji hip (večinoma zaradi slabe organiziranosti, lahko pa tudi zaradi nekih izrednih osebnih okoliščin) in za kaj resnejšega sploh ni časa.
  2. Izvedemo celotno osnovno iskanje (podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje), ne pa tudi naprednega iskanja (podpoglavje 2.3.3 Napredno iskanje), temveč kvečjemu nekatere izbrane vidike naprednega iskanja (npr. podroben pregled ključnih spletni mest). To je tudi sicer precej pogost pristop, čeprav ni najbolj primeren.
  3. Izvedemo osnovno iskanje in tudi celotni oziroma ustrezno zastavljen obseg naprednega iskanja (podpoglavje 2.3.3 Napredno iskanje), ki je sicer močno odvisen od študijskega programa ter narave in ambicioznosti diplome. To je seveda najpriporočljivejši način, saj se s problematiko celovito, podrobno in poglobljeno seznanimo že na samem začetku. S tem se odstrani tudi umetno ločitev iskanja literature na dve časovno ločeni fazi (najprej osnovno iskanje, mnogo kasneje pa še napredno iskanje) in s tem potencialno razhajanje med prijavo in diplomo.

V fazi prijave celotne identificirane literature praviloma podrobno ne pregledujemo (2.3.4 Pregledovanje identificiranih virov), ampak le v obsegu, ki je potreben za izdelavo prijave oziroma za pričetek raziskovalnega dela oziroma pisanja. V celoti namreč pregled literature izvedemo šele pri delu na teoriji (podpoglavje 4.1.1 Teorija).

C. Vprašanje empirije

Eden najbolj kritičnih delov vsebinskega začrtovanja prijave je njen (morebitni) empirični del, kar moramo pred tem izrecno obravnavati z mentorjem (2.2.4 Sestanek pri mentorju, točka B3). Zaradi kritičnega pomena empirije se je potrebno na ta vidik izrecno osredotočiti že v fazi prijave oziroma še preden se lotimo osrednjih aktivnosti raziskovanja in pisanja. Na eni strani je sicer res, da lahko empirijo dokončno dorečemo šele po tem, ko proučimo teorijo, hkrati pa se osnovni opredelitvi empirije na tej točki ne moremo in tudi ne smemo izogniti. Še težje se v raziskovalnem delu diplome izognemo implementaciji naših empiričnih obljub, ki smo jih morda nepremišljeno zapisali v prijavi (glej podpoglavje 4.3.1 Opredelitev empiričnega dela). To je še posebej problematično pri minimalističnih diplomah (glej podpoglavje 1.2.4 Minimalistična diploma), kjer se je treba tudi sicer, če je to le mogoče, izogniti vsakemu zahtevnejšemu primarnemu zbiranju podatkov.

Ker prav empirija pogosto določa zahtevnost in obseg diplome, je v tem pogledu potreben posebej skrben razmislek. Tako je npr. treba upoštevati, da določene ankete ni mogoče izvesti v manj kot treh mesecih. V tem okviru je tudi pomembno, da empirični problem, ki ga obravnavamo v prijavi, ni niti prelahek niti prezahteven. O vsem tem bo sicer najbolje presodil in odločil mentor. Je pa ob tem seveda izredno koristno, da vsebino in težišče empiričnega dela diplome – ter s tem povezane zahteve glede obsega in zahtevnosti – povežemo in doumemo tudi sami, in to čim bolj temeljito. Zato je pomembno, da ga znamo artikulirati, razumeti in zagovarjati že na tej točki. Če bomo npr. v empiričnem delu izvedli v organizaciji X raziskavo zavzetosti, je to potrebno že na tej točki vsaj zelo okvirno določiti vsebino vprašalnika, velikost vzorca ter način anketiranja. Podobno se je treba že na tej točki zavedati, kaj  pomeni, če želimo izvesti laboratorijski eksperiment o postavitvi vprašanj spletne ankete med uporabniki mobilnih telefonov oziroma tablic. Ob tem je tudi treba razumeti, kakšne priprave, aktivnosti in posledice za celoten potek diplome so povezane z zastavljeno empirično komponenta.

D. Teze, hipoteze in raziskovalna vprašanja

Na nekaterih fakultetah oziroma programih je treba že v prijavi opredeliti teze, hipoteze oziroma raziskovalna vprašanja. V diplomi imamo sicer načeloma lahko oboje, tako raziskovalna vprašanja kot hipoteze, vendar je to zelo redko. Taki primeri se lahko pojavijo kvečjemu pri zelo ambicioznih diplomah, še redkeje pa oboje nastopa že v sami prijavi. K temu velja dodati, da je precej drugače v doktorskih disertacijah, kjer kandidat v prijavi običajno zastavi tako hipotezo oziroma tezo kot tudi raziskovalna vprašanja.

Na tej točki lahko nastane dilema, kako se odločiti v prijavi – za hipoteze (npr. moški so bolj zavzeti kot ženske, določen način postavitve vprašanj v spletni anketi je primeren za mobilne telefone) ali za raziskovalna vprašanja (npr. zanima nas zavzetost zaposlenih glede na spol, zanimajo nas učinki določene postavitve anketnih vprašanj). Včasih sicer odgovor sledi razmeroma avtomatično, saj izhaja iz same narave obravnavanega problema (npr. preverjamo, ali dejavnik X vpliva na izid Y) in v takem primeru ni veliko dileme – obravnavati moramo hipotezo. Podobno je seveda tudi v primeru, ko je naslov in hipotezo opredelil že mentor v morebitnem razpisu diplomskih tem. Pogosto pa imamo možnost odločanja, ali v prijavi opredeliti raziskovalna vprašanja ali hipoteze oziroma teze. Odločitev je sicer lahko kompleksna in težavna, v splošnem pa velja, da raziskovalna vprašanja pomenijo precej lažjo pot. Hipotezo je tudi zelo enostavno preliti v raziskovalno vprašanje. Obratno je veliko težje in potrebujemo bistveno več spretnosti. Če je mogoče izbirati – in torej obveza za hipoteze ne izhaja iz same narave problema oziroma vnaprejšnje odločitve mentorja –, se zato raje odločamo za raziskovalna vprašanja. Izjema so lahko ambiciozne diplome.

Seveda pa nas odločitev v prijavi v tem pogledu ne sme preveč zavezovati. Zavedati se moramo, da v procesu raziskovanja oziroma pisanja to načeloma lahko spremenimo (za to je sicer potrebna utemeljitev, s katero se mora strinjati tudi mentor, včasih pa je potrebna celo formalen postopek spremembe prijave). Podrobnosti se nahajajo v podpoglavju 4.2.3 Raziskovalna vprašanja, teze, hipoteze.

———-

Zgornji vsebinski razmisleki na eni strani predstavljajo izhodiščni vsebinski okvir za izdelavo formalne prijave, na drugi strani pa so lahko – v primeru, ko se dela na diplomi iz določenih razlogov lotevamo še preden diplomo formalno prijavimo (glej razdelek 2.4.3  Časovna umestitev, točka (C) Zamik formalne prijave) – tudi osnovo za neformalni zapis delovne dispozicije, na osnovi katere nato izvajamo osrednje aktivnosti raziskovanja in pisanja. Seveda pa velja naslednje: če se diplome lotimo, preden jo formalno prijavimo, je treba delovno dispozicijo eksplicitno zapisati, saj bo služila kot orientacija in usmerjevalec našega dela. V primeru novih okoliščin pa jo lahko seveda vedno dopolnimo in spremenimo. Delovna dispozicija je tudi lahko razdeljena v več faz, npr. prvi del se lahko nanaša na pregled literature, in lahko v več fazah tudi nastaja, pri čemer gre lahko za povsem neformalen zapis, npr. v obliki e-pošte. Bistveno pa je, da je zapis delovne dispozicije, na osnovi katere v takem primeru delamo, potrdil mentor. Pričetek dela na osrednjih aktivnosti raziskovanja in pisanja, kjer pred tem niti nismo oddali formalne prijave, niti ni mentor potrdil neformalne delovne dispozicije (oziroma njenih delov), je namreč izjemno tvegano. V bistvu je to prepovedana praksa.

Po tem, ko smo se razgledali po vsebini prijave in njenih komponentah, se lahko lotimo samega procesa formalne prijave (2.4.2 Formalna prijava).

<< Nazaj Naprej >>