Predpogoj za ukvarjanje s prijavo je jasna  umestitev obdobja diplomiranje (podpoglavje  1.1.4. Formalizacija odločitve) in ustrezen pogovor z mentorjem (podpoglavje 2.2.4 Sestanek z mentorjem). Brez navedenih dveh predpogojev razmišljanje o vsebini prijave nima večjega smisla.

V nadaljevanju je podanih nekaj ključnih vidikov, na katere moramo biti pozorni pri pripravi prijave. Služijo lahko za pripravo oziroma za strukturirano razmišljanje o vsebini prijave. Sam proces pripravljanja prijave oziroma odgovarjajočih osnutkov je obravnavan v podpoglavju 2.4.4 Proces prijavljanja.

A. Opredelitev vsebine in področja

Temo diplome smo predhodno opredelili preko razmeroma kompleksnih procesov, ki so obravnavani v podpoglavjih 1.1 Ključno vprašanje,  1.2 Nivo zahtevnosti, 2.1 Izbiranja teme in  2.2.4 Sestanek pri mentorju. V fazi prijave je treba vse, kar je bilo dogovorjeno v zgoraj navedenih štirih predhodnih korakih, zgolj povzeti in na strukturiran način  formalno zapisati.

V vsakem primeru mora prijava okvirno začrtati, zaokrožiti in razmejiti naš obseg dela, tako da je primeren študijskemu programu, našim ambicijam in našim sposobnostim. V tem pogledu so lahko med fakultetami znatne razlike, saj nekatere (posebej s področja družboslovja in humanistike), ki imajo večje število študijskih programov, dovoljujejo, da področje diplome ni vezano na specifično področje študijskega programa.

B. Pregled virov in iskanje literature

Aktivnost, ki v procesu prijave zahteva največ časa, je pregled literature in virov. Slednje je tudi sicer element same prijave. Na tej točki imamo tri možnosti:

  1. izvedemo najbolj minimalističen pregled (torej le nekatere elemente osnovnega iskanja, podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje), tako da zadostimo prijavni formi, kjer je treba navesti osnovno literaturo. Pri tem upoštevamo le še najnujnejše mentorjeve usmeritve. Navedenemu pristopu se je treba izogibati, če je le mogoče. Primeren oziroma nujen je kvečjemu v dveh primerih:
    • ko je jasno, da se bomo diplome dejansko lotili precej pozneje po prijavi (npr. tri mesece in več), vendar iz nekih razlogov, ki pa morajo biti res dobro utemeljeni, oddajamo le provizorično prijavo, zgolj zato, da zadovoljimo formalnostim;
    • poleg tega je minimalističen pregled literature enostavno neizogiben – če mentor seveda na to pristane – tudi v primerih, ko se je študent prijave lotil zadnji hip (večinoma zaradi slabe organiziranosti, lahko pa tudi zaradi nekih izrednih okoliščin) in za kaj resnejšega sploh ni časa;
  2. izvedemo osnovno iskanje (podpoglavje 2.3.2 Osnovno iskanje), ne pa tudi celotnega naprednega iskanja (podpoglavje 2.3.3 Napredno iskanje), temveč le  nekatere izbrane vidike, predvsem podroben pregled ključnih spletni mest in identifikacija ključnih ekspertov. To je sicer najpogostejši in najobičajnejši pristop;
  3. izvedemo osnovno in tudi glavnina podrobnega iskanja (podpoglavje 2.3.3 Napredno iskanje), odvisno od narave in ambicioznosti diplome. To je tudi najpriporočljivejši način, saj se s problematiko celovito, podrobno in poglobljeno seznanimo že na samem začetku. S tem se odstrani tudi umetno ločitev iskanja literature na dve časovno ločeni fazi (osnovno, napredno) in s tem potencialno razhajanje med prijavo in diplomo.

C. Vprašanje empirije

Eden najbolj kritičnih delov prijave je njen (morebitni) empirični del. Na eni strani ga namreč lahko dorečemo šele po tem, ko skrbno proučimo teorijo.  Na drugi strani se opredelitvi empirije v prijavi praktično ne moremo izogniti. Še težje se nato v raziskovalnem delu diplome izognemo implementaciji naših empiričnih obljub, ki smo jih zapisali v prijavi (glej podpoglavje 4.3.1 Opredelitev empiričnega dela). To je  še posebej problematično pri minimalističnih diplomah (glej podpoglavje 1.2.3 Minimalistična diploma), kjer se je treba tudi sicer izogniti zahtevnejšemu primarnemu zbiranju podatkov.

Ker prav empirija pogosto določa zahtevnost in obseg diplome, je v tem pogledu potreben posebej skrben razmislek. V tem okviru je pomembno, da raziskovalni problem, ki ga obravnavamo v prijavi, ni niti prelahek niti prezahteven. O vsem tem bo sicer najbolje presodil in odločil mentor. Je pa ob tem seveda dobro, da vsebino in težišče diplome –  ter s tem povezane zahteve glede obsegu in zahtevnosti – povežemo in doumemo tudi sami, in to čim bolj temeljito.

D. Splošnost prijave

Prijava naj bo čim splošnejša, kratka in, kjer je mogoče, čim bolj nezavezujoča (posebej v empiričnem delu). Vse to seveda ne sme iti na škodo kakovosti, ki ne sme postati kritično nizka. Navedeno še posebej velja, če temo prijavljamo v časovni stiski (npr. da ujamemo formalni rok prijave), saj moramo puščati prostor za morebitne nadgradnje in spremembe. Ni namreč smiselno, da bi si brez potrebe zoževali manevrski prostor.

E. Neobremenjevanje s prijavo

Prijava naj torej ujame ravnotežje, tako da je na eni strani čim bolj domišljena in hkrati razumljiva, na drugi strani pa poskrbimo tudi, da si ne zapiramo možnosti za spremembe.

Če ozadje, problem, raziskovalno vprašanje, teza oziroma hipoteza v trenutku oddajanja prijave še niso najjasnejši –  seveda pa vse to ne sme biti očitno neustrezno oziroma nekvalitetno – , pa se s tem posebej ne obremenjujemo, saj bomo vse to še lahko izostrili v toku raziskovanja in pisanja.

Tudi sicer se s prijavo preveč ne obremenjujemo, saj bi jo lahko res dobro in v celoti opredelili šele takrat, ko se dokončno približamo osrednjemu delu na diplomi.  Ker pa to večinoma ni mogoče, poiščemo neko realno rešitev, s katero ugodimo administrativnim zahtevam, hkrati pa si s tem vnaprej preveč ne zavezujemo rok.

Jasno je tudi, da se prijava nikjer ne ocenjuje, zato ni tako zelo pomembna. Ocenjuje se namreč samo diploma in njen zagovor. Prijava je torej zgolj nek – v zadnji fazi nadvse koristen – formalni element v procesu diplomiranje, ki ga je treba izvesti na spodoben način.

——-

Zgoraj opisano razgledovanje oziroma strukturirano razmišljanje o prijavi običajno  zahteva – skupaj s sestanki, pogovori, komunikacijo – okoli10-20 ur. Obstajajo seveda tudi dejavniki, ki lahko to bistveno zmanjšajo (npr. predhodno ukvarjanja z vsebino, enostavna problematika, odlično predznanje, izkušenost študenta) ali pa tudi povečajo (npr. zelo zahtevna tematika, slabše predznanje, nerodnost študenta).

Po tem, ko smo se pripravili in razgledali po vsebini prijave, se lahko lotimo naslova (podpoglavje Naslov diplome) in samega procesa prijave (podpoglavje Proces prijavljanja).

<< Nazaj Naprej >>