Pri prijavi moramo, podobno kot pri izbiri teme, upoštevati svoje sposobnosti, zanimanja, ambicioznost in razpoložljiv čas. Posebej pomembno je tudi zavedanje, da je proces prijave integriran v predhodne (ključna odločitev, nivo zahtevnosti, izbira teme, sestanek z mentorjem) in nadaljnje aktivnosti (načrt, raziskovanje, pisanje).

Bistven predpogoj za začetek procesa prijave je seveda dogovor z mentorjem (2.2.4 Sestanek pri mentorju). Čim se z mentorjem sporazumemo o vseh bistvenih vidikih, načeloma že lahko začnemo s procesom prijave. Pri tem je treba včasih ločiti vsebinski osnutek oziroma delovno dispozicijo od formalne prijave. Formalna prijava namreč ni neizogibni pogoj, da bi se lotili dela na diplomi (čeprav se to priporoča in pričakuje). Včasih se namreč zaradi okoliščin lotimo osrednjega raziskovanja in pisanja tudi brez formalne prijave. V takem primeru je namesto formalne prijave predhodno potreben vsaj vsebinski osnutek oziroma neformalna delovna dispozicija.

Najbolj je seveda priporočljivo – in je tudi najbolj pogosto – da se delovna dispozicija ter formalna prijava ne ločujeta, ampak se izdelata istočasno ali vsaj v čimbolj tesnem zaporedju. Če je le mogoče, je to v obdobju, ki ga predvideva študijski program. Včasih pa se lahko – kot rečeno, zaradi specifičnih razmer – formalna prijava izdela kasneje (in tudi ločeno) kot vsebinska dispozicija. V takih primerih je delovna dispozicija, ki je besedilo v obliki neformalnega zapisa, zelo pomembno izhodišče, brez katerega se ni primerno lotevati osrednjih aktivnosti raziskovanja in pisanja (če se jih že lotevamo brez formalno oddane prijave).

V nadaljevanju so najprej obravnavi vsebinski vidiki prijave (2.4.1 Vsebina prijave), nato pa še formalni (2.4.2 Formalna prijava). Pri tem se predpostavlja običajen primer, ko se delovna dispozicija ne ločuje od formalne prijave in gre torej za en sam integriran proces. Ostali primeri so obdelani kot posebnosti pri obravnavi časovnega umeščanja (2.4.3 Časovna umestitev).

 

<< Nazaj Naprej >>