Prvi obisk pri mentorju je v večini primerov izjemno pomemben, saj definira odnos, motivacijo, temo in časovni okvir. Poleg tega je za izbiro mentorja in tudi teme prvi sestanek običajno že kar dokončen. Ko namreč študent pride enkrat na pogovor, se skoraj ne zgodi, da pri profesorju ne bi tudi izbral teme.

Na drugi strani je lahko nadvse koristen tudi zgolj preliminaren in neobvezujoč pogovor pri potencialnem mentorju. Žal študenti tak pristop premalo uporabljajo, saj je odnos profesor – študent praviloma še vedno pod neizogibnim vplivom osnovnošolske in srednješolske hierarhične rutine. Celo ko določene katedre priredijo »borzo« možnih tem, kjer se na enem mestu zberejo vsi profesorji in so vsi na voljo za pogovor, je »kroženje« študentov običajno minimalno. Vsekakor bi bilo za študenta koristno, če se preliminarno pogovori s čim več profesorji in kolegi.

Dodati velja, da je za razumevanje odnosa profesorjev do mentorstva pomemben tudi sistem, ki ga ima določena fakulteta ali katedra. Če je mentorstvo dodatno plačano, pomembno za napredovanje ali pa ima neke druge posledice, potem so lahko (vsaj nekateri) profesorji močno motivirani, da pridobijo čim več študentov in se zanje tudi zelo potrudijo. To se jasno pokaže v poudarjeni prijaznosti, motiviranosti in bogati ponudbi zanimivih tem, ki so tudi jasno in dobro razdelane.

Vsekakor je smiselno, da se pred razgovorom vnaprej dobro razgledati o potencialni temi, tako da smo kompetenten sogovornik. V tem pogledu lahko že preliminarno izvedemo nekatere aktivnosti iskanja literature. Če je tema dobro definirana in smo se zanjo pri sebi v veliki meri že odločili, lahko pravzaprav izvedemo že kar glavnino celotnega poizvedovanja  (glej podpoglavje 2.6 Literatura in viri).

Ko gre za prvi obisk pri mentorju (ki je praviloma tudi precej dokončen), je priporočljivo, da se na sestanek dobro pripravimo:

  • zelo primerno se je napovedati prek e-pošte, tako da profesor izbere in potrdi nek miren termin (in ne nastane časovna stiska, ko najprej izgubljamo čas s čakanjem, nato pa se nam profesor niti ne more dobro posvetiti), hkrati pa s tem pokažemo določeno iniciativo in tudi osebno zrelost do upravljanja s svojim in profesorjevim časom;
  • poleg ustreznega (bolj ali manj okvirnega) pregleda literature, kar smo že omenili, predhodno pregledamo tudi nekaj dotedanjih diplom tega profesorja. Ob tem vprašamo, katera je še posebej dobra (táko diplomo oblikovno tudi upoštevamo in se po njej zgledujemo, predvsem glede formalnosti), in pridobimo tudi neko refleksijo profesorja o tej diplomi (npr. kako jo ocenjuje, je bilo z njo veliko dela, je dovolj kakovostna, da služi kot model, v katero smer bi jo bilo mogoče izboljšati);
  • poizvemo pri kolegih ali na spletu, ali so pri določenem mentorju kakšne posebnosti.

Koristno je profesorja že na začetku vprašati, koliko časa bo trajal celoten postopek, koliko osebnih razgovorov je pri njem običajno potrebnih, kje po njegovem mnenju nastajajo težave, kako je s telefonsko, elektronsko, osebno ali pisno komunikacijo ter njegovim odzivnim časom (kaj lahko pričakujemo, kako je z dopusti, odsotnostjo in kako naj ravnamo v primeru njegove neodzivnosti).

Če na prvem sestanku precej dokončno dorečemo naslov in vsebino diplome, je smiselno doreči tudi nabor iskalnih nizov in ostale usmeritve pri iskanju oziroma pregledovanju virov.

V vsakem primeru pa mora biti študent čim prej – če se da, že kar ob zaključku prvega srečanja (ali celo pred tem) – sposoben profesorju v enem stavku jasno artikulirati, kaj je glavni namen diplome. Sposoben mora biti tudi realne časovne umestitve dela na diplomi v svoje življenje ter opredelitve okvirnega datuma diplomiranja.

Na osnovi celotnega pogovora je v primeru, da se za temo že dogovorimo, smiselno z mentorjem tudi že na prvem sestanku identificirati dobre diplome, po katerih se bomo v formalnem smislu zgledovali in na katere se bomo v procesu pisanja vračali v primeru kakršnihkoli dilem pri svojem delu, posebej glede strukture in formata. Kot dober primer sicer lahko uporabimo kar eno izmed diplom, na katere se občasno sklicujemo v pričujočem gradivu (npr. Činkole, Primožič, CrnkovičLutmanLogar). Če obstaja tudi v vsebinskem smislu neka posebej relevantna diploma, pa jo z mentorjem ravno tako jasno identificiramo.

 

<< Nazaj Naprej >>