Za diplomo je tema bistveno pomembnejša od mentorja. Mentorji so se namreč skozi leta tako izbrusili, da k mentorstvu pristopajo na precej podoben (standardiziran) način. Bistveno pomembneje je, da tematika študenta zanima in veseli. Morda ni odveč ob tem še enkrat ponoviti, kako zelo pomembno je v tem okviru tudi jasno zavedanje študenta glede zahtevnosti diplome ter odločitve o umestitvi procesa diplomiranja.

Le v primerih, ko se diplome lotimo manj resno ali z izrazito strategijo minimalistične diplome, je mentor dejansko lahko pomembnejši od tematike. Vsi mentorji namreč ne pristajajo na neresnega, nemotiviranega ali preračunljivega študenta, niti ne pristajajo na tempo in nekakovostno sodelovanje, kar jim morda hoče študent v svoji zamudniški ali minimalistični strategiji vsiliti. Nemalokrat se namreč zgodi, da študent po brezskrbnih ali lahkomiselnih počitnicah nenadoma ugotovi, da mora nujno diplomirati npr. do konca septembra, saj se brez diplome ne more vpisati v nek program. Podobno se lahko pojavi nepričakovana zahteva v organizaciji, kjer študent želi delati (oziroma v njej že dela), da mora do določenega roka diplomirati, sicer bo priložnost (službo, napredovanje, projekt) izgubil. Seveda ne gre vedno za neko lahkomiselnost in neresnost študenta, včasih se študent zaradi nenadnih okoliščin, na katere nima vpliva, dejansko znajde v veliki stiski. Ne glede na okoliščine se mnogi mentorji s študenti, ki se pojavijo npr. avgusta, julija, junija ali celo maja (mentor morda za proces diplomiranja zahteva več kot štiri mesece) in bi želeli diplomirati septembra, sploh ne pogovarjajo. Nekateri pa – ker so pač dobrega srca ali morda želijo, da bi jih za takšne imeli – zahtevam oziroma stiskam študenta prisluhnejo, se zanj nekoliko žrtvujejo in pristanejo na stresno zahtevo študenta. V takem primeru je izbira mentorja seveda zelo pomembna.

 

<< Nazaj Naprej >>