Prvo poglavje se največkrat imenuje »Uvod«. Zanj se v splošnem priporoča od dve do pet, kvečjemu sedem strani. V primeru, ko tematika ne zahteva obširnega uvoda in opredeljevanja zahtevnih pojmov oziroma konceptov, pogosto zadoščajo že dve do tri strani.  Pri tem velja izpostaviti, da je to zgolj splošno priporočilo oziroma pogosta praksa, ki je povezana z običajno strukturo. Nikakor pa ne bi smeli biti ujetniki priporočil o obsegu uvoda in se z njimi ozkogledno omejevati. Če imamo zelo dober občutek, da je primernejši krajši (npr. ena stran) ali daljši (npr. več kot 10 strani) uvod in se s tem strinja tudi mentor, potem lahko naredimo tudi drugače.

Res sicer  je, da morebiten daljši uvod pomeni, da vanj vključujemo vsebine, ki so običajno v osrednjem delu. Načeloma se to ne priporoča, čeprav je takšna alternativa možna in včasih tudi upravičena, posebej pri konceptualnih, neempiričnih diplomah. Takrat lahko nekatere komponente osrednjega dela – to posebej velja za podrobno opredelitev problema, konceptualno ozadje, metodologijo in raziskovalna vprašanjaa oziroma hipoteze – delno ali v celoti prenesemo v uvod, ki s tem seveda preseže običajen obseg. Problem takega pristopa je, da lahko pride do določenega prehitevanja:

  • če raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze razdelamo, še preden dokončno uvedemo pojme, terminologijo, koncepte, literaturo in ozadje, tvegamo, da jih bodisi ne bomo mogli opredeliti dovolj natančno bodisi jih moramo v osrednjem delu obravnavati še enkrat. Neugodna posledica je, da iste stvari obravnavamo dvakrat, pri čemer jih prvič obravnavamo pomanjkljivo. Zato je smiselno, da v uvodu raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze orišemo tako splošno in okvirno, da to ne zahteva predhodne terminološke in konceptualne obravnave. Lahko pa je uvod tudi povsem poljuden in v njem raziskovanih vprašanj oziroma hipotez sploh ne omenjamo;
  • podobno velja za primere, ko se v uvodu podrobneje opiše metodologija. Tudi to se v splošnem odsvetuje, saj pred metodologijo najprej potrebujemo teoretski oziroma vsebinski okvir. Enako velja, ko se metodologija še pred teoretsko obravnavo predstavi kot samostojno poglavje. Izjeme so lahko povsem metodološke oziroma empirične diplome, kjer teorije praktično ni;
  • ravno tako ni običajno, da razširjamo uvod s sistematično in izčrpno predstavitvijo problema, teoretskim ozadjem, ključnimi pojmi, terminološkimi rešitvami, preteklim raziskovanjem in ostalimi elementi osrednjega dela. Vse navedeno namreč terja večjo, poglobljeno in zaokroženo obravnavo, ki je v celoti in dokončno ne moremo izvesti v uvodu, dokler je ta zasnovan predstavitveno (in uvod je tak po definiciji). Izjema so lahko primeri, ko je določena komponenta (npr. ključni pojmi, prestavitev problema, teoretsko ozadje) razmeroma kratka ali pa taka, da zahteva zaradi svojih posebnosti že na samem začetku temeljito in nekoliko obsežnejšo uvodno opredelitev.

V uvodu se torej praviloma omejimo zgolj za kratek, splošen in poljuden oris ozadja, problematike, namena, metodologije in strukture. Zelo pomemben vidik uvoda so tudi  njegova privlačnost, intrigantnost in aktualnost. Vse to lahko pomembno pritegne pozornost bralca, zato sta še posebej pomembna prvi stavek in prvi odstavek, ki jima moramo posvetiti izjemno veliko pozornosti. Slabo zastavljena ali slabo napisana diploma,  predvsem pa diploma, ki smo ji posvetili premalo truda in časa, se pogosto prepozna že kar po prvem stavku, ki razkrije, da je študent pri obravnavi bodisi premalo poglobljen ali površen bodisi nezrel, naiven, zaletav, domišljav, patetičen, dolgočasen ali nestrokoven. Še največjo škodo naredi slabo ali nerodno napisan začetek pri diplomi, ki je v ostalem morda nadvse kakovostna.

Jedro uvoda predstavlja prijava diplome, ki jo lahko v ta namen za začetek v uvod enostavno skopiramo, s čimer dobimo ogrodje, ki ga nato  dopolnjujemo. To je posebej koristno, kadar imamo težave z začetki. Uvod seveda lahko pišemo tudi povsem neodvisno od prijave, vendar kljub temu poskrbimo, da vključimo naslednje komponente (ne nujno v tem vrstnem redu):

  1. opredelimo osnovne pojme, izhodišča in koncepte, ki jih obravnavamo, ter jih umestimo v odgovarjajoče strokovno področje oziroma podpodročje. Pri tem lahko uporabimo elemente iz razdelka 2.4.1 Vsebina prijave, točka A. Opredelitev vsebine, alineja (1) Področje;
  2. jasno orišemo predmet obravnave, izzive, problem in njegovo ozadje ter kritično predstavimo historiat dosedanje obravnave (npr. pregled literature, razhajanja, problemi, razvoj obravnave, narava virov), pri čemer lahko upoštevamo razdelek 2.4.1 Vsebina prijave, točka A. Opredelitev vsebine, alineja (2) Problem;
  3. opredelimo morebitne motive in razloge za našo obravnavo – pri tem uporabimo razdelek 2.4.1 Vsebina prijave, točka A. Opredelitev vsebine, alineja (3) Namen. Dodatno lahko uvodoma izpostavimo tudi določen sprožilcev ali povod (npr. aktualnost, neraziskanost, škandal), ki se umešča v opisano ozadje problema. Pri tem se običajno navežemo na praktične probleme, aktualno medijsko dogajanje, realne izzive, morebitne poslovne vidike ipd., kar vse nas je lahko vzpodbudilo k obravnavi teme. Ob tem tudi utemeljimo, zakaj je diploma za strokovno področje pomembna, posebna in nova. Pogosto kot namen enostavno navedemo, bodisi, da problematika doslej še ni bila obravnavana, bodisi, da je zelo aktualna, bodisi, da nas iz določenih razlogov zanima (npr. zaposleni smo v podjetju, ki se s tem ukvarja), bodisi, da za določeno aplikacijo ali implementacija obstaja potreba oziroma interes ipd.;
  4. navedemo cilje diplome, ki jih želimo doseči (npr. osvetliti določeno problematiko, dokazati določeno hipotezo, raziskati določeno ozadje ipd.), pri čemer izhajamo iz ciljev v prijavi – glej razdelek 2.4.1 Vsebina prijave, točka A. Opredelitev vsebine, alineja (4) Cilji;
  5. omenimo, nakažemo ali celo elaboriramo okvirne teze, hipoteze ali raziskovalna vprašanja, vendar v zelo kratki in poljudni obliki, če je to seveda mogoče (v nasprotnem primeru se tega raje ne lotevamo). Pri tem upoštevamo razmislek oziroma odločitev iz prijave v razdelku 2.4.1 Vsebina prijave, točka D. Teze, hipoteze in raziskovalna vprašanja. V primeru, da so naše hipoteze oziroma raziskovalna vprašanje zelo enostavna, pa jih lahko v celoti opredelimo že v uvodu in se nanje (npr. na začetku empirije) zgolj sklicujemo, ponovno pa jih ne obravnavamo več. Obstajajo torej tudi primeri, ko raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze v uvodu navedemo v okviru navajanja ciljev in namenov, kjer jih bolj ali manj nakažemo;
  6. zelo okvirno in na splošno orišemo v uvodu tudi metodologijo (oziroma specifične pristope in metode empiričnega dela) – glej razdelek 2.4.1 Vsebina prijave, točka A. Opredelitev vsebine, alineja (5) Metoda in tudi točko C. Vprašanje empirije. Pogosto v tem okviru zadošča že navedba, da bomo v empiričnem delu izvedli študijo primera, anketno raziskavo, primerjalno analizo ipd. Ob tem lahko navedemo še kake podrobnosti, ni pa to nujno, razen če gre za neko res zelo pomembno značilnost empiričnega dela;
  7. na koncu uvoda sistematično predstavimo potek diplome, eksplicitno po poglavjih, ki jih tudi izrecno in po vrsti navedemo (npr. V prvem poglavju …), pri čemer vsebino posameznega poglavja na kratko opišemo, v stavku ali dveh, lahko tudi več. Pri tem zgornjih šest elementov prvič ne uvajamo šele na tem mestu, ampak jih omenimo že prej. V okviru pregleda poglavij jih zgolj umestimo in opišemo nekoliko bolj podrobno. Tako npr. ni najbolje, če osnovno raziskovalno vprašanje prvič navedemo šele pri pregledu poglavij. Na koncu lahko dodamo še kako pomembno omejitev.

Če fakultetna pravila določajo za uvodno poglavje še kake druge specifične komponente, jih seveda vključimo. Enako velja za morebitne dodatne zahteve mentorja. V tem okviru velja ponoviti, da se lahko v nekaterih primerih z mentorjem odločimo tudi za uvod, ki presega običajno predstavitveno naravo prvega poglavja in zato v nekoliko večjem obsegu vključuje tudi druge elemente (npr. opis metodologije, raziskovalna vprašanja, ozadje problema, podrobno opredelitev pojmov ipd.). Načeloma to ni napačno, je pa zahtevnejše in terja utemeljitev, zakaj je tako odstopanje potrebno.

<< Nazaj Naprej >>