Vloga teorije je podrobno obravnavana v podpoglavjih 4.1 Teorija in empirija in  4.2 Teorija in argumentacija. V nadaljevanju pa so osvetljeni le vidiki strukturiranja teoretičnega dela.

A. Splošen konceptualni del

Osrednji del diplome oziroma zaporedje poglavij osrednjega dela se praviloma začne z uvodno konceptualno obravnavo, kjer so osrednji koncepti (npr. od dva to pet) lahko obravnavani tudi v lastnih poglavjih.

Pogosto v diplomi obravnavamo presek dveh področij in v takem primeru imamo lahko dve konceptualni poglavji ali podpoglavji (npr. spletne ankete na eni ter zavzetost zaposlenih na drugi strani, če se diploma nanaša na spletne ankete zavzetosti zaposlenih). V tem okviru imamo pogosto še tretje poglavje oziroma podpoglavje, ki obravnava presečišče obeh področij (npr. spletne ankete v organizacijskih študijah).

Teoretski del običajno vključuje naslednje komponente:

  • pregled ozadja obravnavane problematike;
  • dosedanje delo na tem področju;
  • obravnavo terminologije;
  • izčrpen pregled literature;
  • predstavitev glavnih teoretskih pristopov;
  • identifikacijo glavnih problemov;
  • morebitno podrobnejše povzemanje kakega pomembnega vira.

B. Zožitev in specifičnost problematike

Po obravnavi splošnega konceptualnega ozadja pogosto – vsaj v primeru diplom, ki imajo empirijo – znotraj teoretičnega dela izvedemo tudi nadaljnjo operativno zožitev problematike, ki je nato predmet poglobljene obravnave v empiričnem delu. To pomeni, da se okvir splošne konceptualne obravnave zoži na specifičen problem, kar okvirno vključuje naslednje elemente:

  • podrobnejšo opredelitev problematike, nadaljnjo obravnavo in zožitev ciljev;
  • predstavitve (morebitnih) dodatnih oziroma specifičnih virov in teoretskih izhodišč;
  • nastavek za oris pristopa in metodologije empiričnega dela.

C. Raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze

Na osnovi teoretske obravnave, opredelitve problema in ciljev diplome je treba na določeni točki eksplicitno razdelati in podrobno elaborirati raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.

Podrobna opredelitev raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez – skupaj z orisom metodološkega pristopa, ki bo potreben za dosego ciljev, podanih v raziskovalnih vprašanjih oziroma hipotezah  – praviloma nastopa kot lasten razdelek, podpoglavje ali celo poglavje, odvisno od  obsega elaboracije in narave diplome. Neredko se takšno poglavje, podpoglavje ali razdelek imenuje »Raziskovalna vprašanja«, »Opredelitev  hipotez« ali »Raziskovani okvir«.

V tem okviru je več možnosti:

  1. V primerih, ko gre za diplome, ki so po svoji naravi pregledne, tovrstne elaboracija sploh ni potrebna, saj zadošča že opredelitev in strukturiranje v uvodu, kjer se napove, da bomo v empiričnem delu izvedli npr. kritičen pregled določenih vidikov. Podobno zadošča zgolj uvodna opredelitev tudi v primerih, kjer je raziskovalno vprašanje zelo jasno, kratko in enostavno, zaradi česar ne potrebuje podrobne in naknadne razdelave.
  2. Kadar se podrobna obravnava raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez zaradi svoje obsežnosti in pomembnosti izvede v samostojnem poglavju, je to poglavje praviloma umeščeno med teorijo in empirijo.
  3. V primeru, ko je obravnava v lastnem razdelku ali podpoglavju, je včasih umeščena že v teoretičnem delu, posebej v primeru konceptualnih diplom.
  4. V primeru empiričnih nalog pa je podrobna obravnava raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez običajno umeščena kot razdelek ali podpoglavje na začetku empiričnega dela diplome.

Za katero možnost se bomo odločili, je odvisno od posebnosti našega pristopa in predvsem od narave problema, ki ga obravnavamo. Pogosto pa nam bo usmeritev podal že kar mentor.

<< Nazaj  Naprej >>