Osrednji del diplome oziroma zaporedje poglavij osrednjega dela se praviloma začne z uvodno konceptualno obravnavo, ki vključuje;

  • pregled ozadja obravnavane problematike,
  • dosedanje delo na tem področju,
  • obravnavo terminologije,
  • izčrpen pregled literature,
  • predstavitev glavnih teoretskih pristopov,
  • identifikacijo glavnih problemov,
  • morebitno podrobnejše povzemanje kakega pomembnega vira.

Pogosto obravnavamo presek dveh področij in v takem primeru lahko imamo dve konceptualni poglavji ali podpoglavji (npr. spletne ankete na eni ter zavzetost zaposlenih na drugi strani, če je diploma o metodoloških problemih spletnih anket za merjenje zavzetosti zaposlenih v organizaciji). V tem okviru imamo pogosto še tretje poglavje oziroma podpoglavje, ki obravnava presečišče obeh področij (npr. spletne ankete v organizacijskih študijah).

Po uvodni obravnavi splošnega konceptualnega ozadja pogosto – vsaj v primeru diplom, ki imajo empirijo – znotraj teoretičnega dela izvedemo tudi operativno zožitev problematike, ki je nato predmet poglobljene obravnave v empiričnem delu. To pomeni, da se okvir splošne konceptualne obravnave zoži na specifičen problem, kar okvirno vključuje naslednje elemente:

  • podrobnejšo opredelitev ciljev nadaljnje obravnave,
  • predstavitve (morebitnih) dodatnih oziroma specifičnih virov in teoretskih izhodišč,
  • eksplicitno razdelavo raziskovalnih vprašanj oziroma hipotez,
  • oris metodološkega pristopa, ki je potreben za dosego raziskovalnih ciljev, podanih v raziskovalnih vprašanjih oziroma hipotezah.

Vse navedeno je formalno lahko (i) podpoglavje znotraj enega (npr. uvodnega) od poglavij konceptualnega dela, (ii) lahko je samostojno poglavje osrednjega dela, (iii) lahko pa je tudi podpoglavje znotraj naslednjega, empiričnega dela diplome. Neredko se tako poglavje oziroma podpoglavje imenuje »Raziskovalna vprašanja«. Če smo vse to morda dokončno uredili in opredelili že v uvodu, potem te obravnave v osrednjem delu ne potrebujemo.

 

<< Nazaj  Naprej >>