Povzetek (izvleček ali abstrakt) diplome se sicer nahaja na samem začetku diplome, vendar ga dejansko izdelamo šele, ko je diploma že povsem zaključena. Pri tem se je treba zavedati, da je povzetek izjemno pomemben, saj se prebere najprej in tudi daleč najbolj natančno. Navedeno velja posebej za mentorje in komisijo, za ostale bralce pa bo povzetek pogosto celo edini del diplome, ki ga bodo prebrali, in se na tej osnovi odločili, ali bodo v diplomi prebrali sploh še kaj. Ne gre tudi pozabiti, da bo diploma trajno dostopna na spletu, pri čemer bo najbolj izpostavljen prav povzetek.

Povzetek mora biti torej zaradi pomembnosti napisan poljudno, razumljivo in privlačno, hkrati pa mora  sporočiti vse bistvene komponente diplome, posebej njeno dodano vrednost. Velika škoda bi namreč bila, če v povzetku ne bi jasno izrazili bistvenega prispevka naše diplome, za kar smo nenazadnje porabili veliko truda. Zaradi vsega navedenega je potrebno k povzetku pristopiti bolj skrbno in zavzeto kot k ostalemu besedilu.

Povzemanje je sicer elementarna intelektualna lastnost, ki je tesno povezana z »zdravo pametjo« in »naravnim« sklepanjem. Povzemanje je namreč prisotno v brezštevilnih vsakodnevnih situacijah, od primera, ko se  moramo na kratko, npr. v eni minuti (okoli 150 besed), predstaviti določeni  osebi ali skupini oseb, do primerov, ko želimo na kratko povzeti določen  objekt povzemanja, kar je lahko nanaša na dogajanje (npr. družinsko srečanje, predavanje, zabava, počitnice, športni ali družabni dogodek), situacijo (npr. stanje projekta, razmere okoliščin) ali vsebino (npr. knjiga, članek, gradivo). V vseh navedenih primerih moramo na strniti tisoče podatkov in vtisov v zgolj nekaj sto besed. V osnovi je to zelo zahtevno kognitivno opravilo, ki ga računalniki še dolgo ne bodo obvladali. Pri povzemanju moramo namreč poskrbeti:

    • za vključitev vseh najpomembnejših vidikov. Če imamo npr. na voljo 200 besed, potem moramo skrbno presoditi, da smo glede na omejitve vključili res zgolj, kar je dovolj pomembno. Hkrati pa moramo manj pomembne podrobnosti dosledno in konsistentno izpustiti;
    • za odgovarjajoče posploševanje in umeščanje v širši kontekst. Kadar povzemamo tisoče informacij, povzetka ni mogoče izdelati zgolj z izbiranjem najpomembnejših, ampak je treba odstraniti nepomembno in poiskati bistvo (abstrahiranje) oziroma izvesti posploševanje. Gre za najpomembnejši in tudi najzahtevnejši vidiki povzemanja.
    • za ustrezen tok pripovedi. Potek povzemanja mora biti logičen, slediti mora notranji strukturi in notranjemu zaporedju (npr. kronologiji) oziroma toku dogajanje, projekta, besedila itd. ki ga povzemamo. Odstraniti je treba tudi neprimerna preskakovanja in prelome v pripovedi, ki niso utemeljene oziroma konsistentne.. Pomembnejše vidike je treba tudi bolj izpostaviti.

V osnovi torej povzemanje nadgrajuje zakonitosti običajnega pripovedovanja in poročanja o dogodkih, projektih, vsebinah ipd. Vse navedeno prakticiramo oziroma izkušamo vsakodnevno, ko pripovedujemo oziroma poslušamo o najbolj običajnih stvareh, kjer pa se je treba omejiti na bistvene vidike. Podobne zakonitosti kot v vsakdanjem življenju – le nekoliko nadgrajene in razširjene –,  pa načeloma veljajo tudi na poslovnem, strokovnem in raziskovalnem področju. Nekaj primerov:

    • Povzemanje je izrazito prisotno v medijih, posebej v klasičnih tiskanih medijih (revije, časopisi), kjer je povzemanje lahko več nivojsko: najprej je v zelo velikih črkah naslov (nekaj besed, npr. do deset), nato sledi podnaslov v zgolj nekoliko povečanih črkah (do nekaj deset besed), temu sledi povzetek besedila v krepkem tisku (do sto ali nekaj sto besed), nato pa sledi samo besedilo (tisoč ali nekaj tisoč besed). Bralec se lahko na tej osnovi na vsakem nivoju odloča, ali bo nadaljeval in sledil podrobnejšemu opisu ali ne. Kakovost in objektivnost povzemanja je v takem primeru seveda izjemno pomembna. Dodati velja, da pa je pri medijih poleg same objektivnost povzemanja pomembna tudi privlačnost povzetkov, kar je komponenta, ki pri znanstvenem delu ni tako pomembna oziroma ne bi smela biti pomembna.
    • Povzemanje je izjemno pomembno v marketinškem in poslovnem svetu, kjer morajo imeti daljša poslovna ali raziskovalna poročila (npr. več tisoč ali več deset tisoč besed), skrbno izdelan povzetek poročila (angl. executive summary), ki je pogosto na dveh nivojih: širši povzetek je na nekaj straneh, krajši pa na eni strani (ali na pol strani).
    • Podobno velja tudi za gradiva v političnem odločanju in javni administraciji. V tem okviru je ilustrativen primer ministra, ki ni dovoljeval gradiv, daljših od ene, največ dveh strani. Izjeme je moral predhodno odobriti vodja kabineta. Člani kabineta so torej morali za vsa gradiva, ki jih je dobil minister na mizo, napraviti ustrezne povzetke.
    • Znana je tudi izjemna pomembnost povzetkov pri prijavah raziskovalnih projektov, kjer lahko pri večjih projektih – kjer gre za sto tisoče ali milijone evrov – ekipa vrhunskih raziskovalcev porabi več tednov, da izpili povzetek, ki obsega zgolj nekaj sto besed.

Izpostaviti velja, da pri nekaterih osebah – in seveda tudi pri študentih  – obstaja velik  razkorak med sposobnostjo običajnega vsakodnevnega povzemanja na eni strani ter intelektualno kakovostnim povzemanjem poslovnih, strokovnih oziroma znanstvenih vsebin na drugi strani. Tako bodo nekateri študenti, ki imajo dobro razvito konceptualno razmišljanje in so dosegli tudi visok nivo pismenosti,  izdelali kakovosten povzetek v enem dahu in z lahkoto. Ostali študenti pa bodo morali v povzetek vložiti več truda; slednjim so  namenjena  tudi spodnja priporočila.

1) Smiselno je -– posebej v primeru kakršnihkoli težav z začetki –, da za izhodišče povzetka vzamemo kar besedilo uradne prijave diplome (4.2 Formalna prijava). Prijava je bila namreč dobro dorečena in domišljena ter s strani mentorja tudi skrbno preverjena. Vsebuje vse uvodne utemeljitve, ki so potrebne tudi v povzetku (ozadje, namen, cilji, problem). Seveda besedilo prijave ustrezno skrajšamo oziroma razširimo in prilagodimo, pri čemer upoštevamo odgovarjajoče ugotovitve, spoznanja in rezultate, do katerih smo prišli pri delu na diplomi.

2) Povzetek mora vključevati nekatere obvezne vsebinske elemente. Pri tem si lahko pomagamo z vsebinskimi navodili za prijavo (2.4.1 Vsebina prijave, A. Opredelitev vsebine). Priporočljiva je naslednja struktura, kjer so krepko označeni obvezni elementi povzetka (a, b, d, e, f):

    1. izhodišče, ozadje in opis relevantnosti teme;
    2. opredelitev obravnavanega problema;
    3. nameni in cilji diplome (upoštevamo 2.4.1 Vsebina prijave, A. Opredelitev vsebine);
    4. glavne hipoteze oziroma teze ali raziskovalna vprašanja;
    5. okviren oris vsebine (okvirna struktura ali glavna poglavja ali potek besedila), kjer med drugim izrecno navedemo metodološki pristop;
    6. prispevek, glavne ugotovitve oziroma dodano vrednost diplome;
    7. na koncu je priporočljivo v enem stavku povzeti glavno ugotovitev.

Pri oblikovanju povzetka smo sicer svobodni in kreativni in se zgornjih alinej držimo le okvirno. Povzetek lahko izdelamo tudi bolj nekonvencionalno in ga morda začnemo z nekim provokativnim vprašanjem ali ga spišemo v živahnem neformalnem, vendar še vedno informativnem slogu.

3) Strogo je seveda treba upoštevati formalna navodila fakultete, ki običajno predpisujejo dolžino povzetka (npr. 150-200 besed), angleški prevod in ključne besede, včasih pa določajo tudi obvezne vsebinske elemente.

4) Pri pisanju lahko smiselno upoštevamo pričujoča priporočila za pisanje prijave, posebej vidike konciznosti (4.2 Formalna prijava, C. priprava osnutka formalne prijave, točka 6, alineja c). Ni odveč ponoviti, da konciznost pomeni predvsem naslednje:

    • v vseh delih povzetka mora biti prisoten isti povezovalni duh oziroma rdeča nit. Zagotoviti je treba tekoč in argumentiran tok pripovedi, brez nelogičnih in nenadnih preskokov;
    • zagotoviti je treba uravnoteženo in logično celoto, ki je na vseh mestih napisana enakomerno jasno in premišljeno, predvsem pa povsod enako zahtevno (»gosto«) in z enakim jezikovnim stilom;
    • nobenih nedomišljenih stavkov, praznih besed, fraz in mašil ne sme biti, ampak mora imeti vsak stavek svojo vlogo in pomen;
    • stati moramo za vsakim napisanim stavkom, kar pomeni, da ga razumemo in ga znamo tudi utemeljiti in zagovarjati;
    • posebej skrbno in natančno uporabimo in medsebojno uskladimo ključne pojme oziroma koncepte, pri čemer se po potrebi sklicujemo na ustrezno literaturo;
    • zagotoviti moramo doslednost in usklajenost uporabljenih izrazov. Pri tem ne gre za omejevanje rabe sopomenk (sinonimov), ampak za konsistentnost in natančnost v primerih, ko gre za isti pojem oziroma koncept. Ne moremo npr. v prvi polovici povzetka govoriti v ednini, v drugi polovici pa v množini; v enem odstavku govoriti o tezah, v drugem o hipotezah; v enem stavku govoriti o spletnih anketah, v drugem pa o internetnih anketah ipd.

5) Ključni dejavnik kakovostnega povzetka je vlaganje zadostnega napora. V povzetek je enostavno treba vložiti dovolj truda in časa. Seveda so v tem pogledu med študenti velike razlike. Nekateri študenti imajo dobro razvito konceptualno razmišljanje in se pri povzemanju izražajo z lahkoto, drugi pa potrebujejo več razmisleka. Slednji morajo za povzetek pač porabiti več časa. Povzetek zato zahteva večkratno branje in piljenje. Praviloma so potrebne najmanj tri različice pri najboljših študentih, sicer pa najmanj pet. Povzetka ne more skoraj nihče narediti v enem dahu ali npr. zgolj v četrt ure.

6) Pred zadnjo verzijo je smiselno počakati kak dan ali dva, da se besedilo »usede« in ga  nato lahko pred oddajo mentorju pregledamo s svežim pogledom.

7) Nadvse koristno je – pravzaprav je to kar nujno –, da damo povzetek prebrati nekaj osebam (3.3.3 Zunanji bralci) oziroma vsaj eni osebi. Če morda ne uspemo dobiti zunanjih bralcev za branje osnutka celotne diplome, je treba iz svojega socialnega kroga (npr. kolegi, prijatelji, znanci, družina) zagotoviti vsaj bralce za povzetek. To ne bi smelo biti pretežko, saj gre zgolj za nekaj minut časa. Če je teh oseb več, seveda ni smiselno, da dati vsem v pregled isto verzijo, ampak jih posredujemo zaporedno. Na tej osnovi načeloma zaključimo s popravljanjem, ko od zunanjega bralca ne dobimo  več novih bistvenih pripomb. Seveda moramo pri tem ravnati razumno; za povzetek ne smemo porabiti preveč iteracij in zunanjih bralcev. Dva do trije zunanji bralci povzetka so običajno nadvse koristni in zato tudi smiselni. Presenečeni bomo, kako hitro bodo zunanji bralci opazili pomanjkljivosti našega povzetka in kako pomembno ga bomo na tej osnovi izboljšali. Pri tem je smiselno, da damo tem osebam tudi ustrezna navodila:

    • Osnovno navodilo je sicer zelo enostavno: treba je z zdravo pametjo pregledati povzetek, predvsem jezik, logičnost poteka, jasnost stavkov, razumljivost besedila in konsistentnost izražanja.
    • Poleg tega je smiselno in nadvse dragoceno, če zunanjega bralca dodatno zaprosimo, da preveri prisotnost in jasnost petih ključnih elementov povzetka – glej točko 2, alineje: (a) ozadje, (b) opis problema, (d) raziskovalna vprašanja ali teze oziroma hipoteze, (e) oris vsebine in metodologije ter (f) prispevek diplome.
  • 8) Ko je osnutek povzetka vsebinsko strukturiran, je smiselno, da ga primerjamo s povzetki dobrih diplom. Najbolje seveda je, če dobre primere – kot smo že omenili – identificiramo skupaj z mentorjem že na uvodnem sestanku (2.2.4 Sestanek pri mentorju). Sicer pa lahko v tem pogledu upoštevamo katerikoli dober primer, npr. Činkole in Primožič, pa tudi CrnkovičLutman in Logar. Za področje spletnega anketiranja so dobri primeri urejeni tudi na spletnem mestu 1KA.

9) Po svojih najboljših močeh moramo, preden povzetek oddamo mentorju, zagotoviti jezikovno brezhibnost. Načeloma bo sicer povzetek in celotno diplomo poleg mentorja pregledal še lektor, vendar moramo pri povzetku že sami doseči najboljši jezik, ki ga zmoremo. V tem pogledu se je namreč treba kar najbolj potruditi, kar pomeni: vklopiti črkovalnik, poskrbeti za vejice, odstraniti nerodne stavke, morda uporabiti programe za izboljšanje besedila ipd. Priporočljivo se je izogibati dolgim stavkom, saj s številom besed narašča tudi tveganje, da bodo nejasni ali jezikovno nepravilni.

10) Povzetek se prevede v angleščino šele, ko je slovenska inačica s strani mentorja dokončno potrjena. Angleškega prevoda tudi ni primerno že na samem začetku v celoti prepustiti prevajalcu. Po treh oziroma štirih letih študija – in po vsej v tem času prebrani angleški literaturi – mora namreč študent biti sposoben prevesti osnutek povzetka v (vsaj zasilno) angleščino. V skrajnem primeru, ko je študent v angleščini res zelo negotov, si lahko za začetek pomaga tudi z avtomatskim prevajanjem na spletu (npr. Google translate), kar nato po svojih najboljših močeh seveda dopolni. Šele po tem lahko prevod posreduje osebi z več znanja angleščine. Na tej točki – ko se osnutek pripravlja šele za mentorja – to ni nujno nek profesionalen lektor (čeprav to ne škodi), ampak lahko zadošča že npr. sorodnik, kolega, znanec ipd. z dovolj znanja angleščine. V primeru, da je študentovo znanje angleščine kritično  šibko, pa je omenjeni korak (pregled angleščine s strani tretje osebe, ki angleščino dobro obvlada) obvezen.  Pri prevodu v angleščino moramo biti posebej pozorni na prevajanje ključnih strokovnih izrazov, ki jih nikakor ne smemo kar prepustiti tretjim osebam, prevajalcem in lektorjem. V toku študija bi študent te prevode tudi sicer moral načeloma že poznati. Kljub temu je priporočljivo, da jih študent pravočasno preveri pri mentorju (npr. na točki, ko mentor odobri celotno slovensko besedilo) in se s tem izogne še eni nepotrebni iteraciji. Upoštevati namreč velja, da bo mentor v vsakem primeru pregledal angleški povzetek, ga morebiti dopolnil ali popravil. Temu šele sledi formalno lektoriranje angleškega povzetka, ki je načeloma obvezno, razen če mentor izrecno oceni, da ni potrebno.

———————————————–

Študenti (praviloma) podcenjujejo zahtevnost dela na povzetku, o čemer priča dejstvo, da je skoraj vsak povzetek, ki ga študent odda, potreben enega ali več popravkov mentorja. Pogosto so potrebne dve do tri interakcije ali celo več, na koncu pa mora neredko povzetek neposredno urejati  še mentor, saj si ne more privoščiti, da je v diplomi javno objavljen strokovno neprimeren ali zelo neroden povzetek.

Najpogostejši problemi, ki jih imajo študenti pri pisanju povzetka, so običajno naslednji:

    • povzetki so (bolj ali manj) pomanjkljivi v vsebinskem smislu, ker ne vključujejo vseh elementov povzetka (glej točko 2 zgoraj);
    • povzetek je formalno neustrezen. Tako npr. lahko fakulteta določa, da ima povzetek 150– 200 besed ter tri do pet ključnih besed, študent pa kljub temu naredi povzetek s 500 besedami in še brez ključnih besed (točka 3). Neredko študent tudi pozablja se, da je treba ključne besede izbrati posebej skrbno(v skladu s fakultetnimi navodili) in jih v povzetku, če je tako predpisano, razvrstiti po abecedi ali po pomembnosti;
    • študenti podcenjujejo zahtevnost izdelave povzetka: namenijo mu dramatično premalo časa, besedilo premalo izpilijo in naredijo bistveno premalo različic (točki 4 in 5);
    • študent ne počaka, da se povzetek za nekaj dni usede, ga ne preveri z nobeno drugo osebo, niti ga ne primerja z drugimi diplomami (točke 6, 7, 8);
    • študent se ne potrudi, da bi spisal jezikovno kar najbolj brezhibno besedilo (točka 9);
    • prevod povzetka v angleščino ni dovolj kakovosten, ker študent ne izvede vseh potrebnih korakov (točka 10).

Smiselno torej je, da pred oddajo povzetka mentorju študent upošteva vsa zgornja priporočila (1-10). V ta namen lahko sistematično pregleda – v smislu obkljuknice (angl. checkbox) – zgornje  točke (1-10) in odgovarjajoče alineje, nato pa po potrebi izvede ustrezne popravke.

Po zadnjem branju osnutka povzetka, preden ga odda mentorju, mora imeti študent zelo jasen občutek, da je dal vse od sebe in da povzetka – kljub morebitnimi dodatnim naporom in iteracijam – ne bi mogel napisati bolje.

Še enkrat pa velja ponoviti, kako zelo pomembno je, da študent pri povzetku maksimalno poskrbi za  jezik. Tipkarske napake, nesporno manjkajoče vejice ali druge očitne jezikovne ohlapnosti, ki nastajajo zaradi površnosti in premajhne poglobljenosti, sploh ne bi smele priti v poštev. Pričajo namreč o pomanjkljivih naporih pri pripravi povzetka, kar praviloma  govori o neresnosti študenta. Povzetek z zelo očitnimi jezikovnimi napakami ali očitno neroden povzetek (posebej pa neroden prvi stavek) namreč pri bralcu ustvari negativno uvodno intonacijo oziroma negativno predstavo o kakovosti diplome. Tega občutka se je kasneje zelo težko znebiti, saj praktično ni primerov, da bi odlična diploma imela povsem zgrešen povzetek (ali celo uvodni stavek povzetka). Podobno praktično ni primera, da bi  odlična diploma imela v povzetku neko težko in zelo očitno jezikovno napako.

<< Nazaj Naprej >>