V nadaljevanju so predstavljena še nekatera specifična vprašanja strukturiranja diplome.

  • Vsako strukturiranje mora vedno temeljiti na zgolj eni dobro premišljeni dimenziji. Nemalokrat se namreč zgodi, da se določeno strukturiranje bodisi na prvem, drugem ali tretjem nivoju izvaja tako, da združuje oziroma pomeša več dimenzij. Tako imamo npr. lahko sedem točk strukture, kjer so prve tri točke dejavniki določenega problema, druge štiri pa področja uporabe. Vendar to ni pravilno. V takem primeru imamo namreč dva nivoja – najprej dve ločeni dimenziji oziroma točki: (i) dejavniki in (ii) področja uporabe, kar se nato na drugem nivoju strukturira v tri oziroma štiri poddimenzije ali podtočke (1.1, 1.2 in 1.3 ter 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4). Navedeni princip strukturiranja ne velja le za kazalo, ampak za vsako strukturiranje oziroma naštevanje.
  • V primeru, da diploma nima empiričnega dela (in to v najširšem smislu, torej niti npr. analize diskurza niti študije primera niti primerjalne analize niti aplikacije niti kreativnega projekta), veljajo določene posebnosti tako v strukturi kot toku besedila. Zaradi specifičnosti v takem primeru strukturiranja ni mogoče podrobneje predvideti in specificirati priporočil. V takem primeru ima mentor še posebej pomembno vlogo.
  • Nekateri mentorji zahtevajo, da se že v uvodu – poleg navedbe opisa empirične metode – opredeli tudi odgovarjajoče znanstvenoraziskovalne metode pri teoretskem delu (npr. induktivna metoda, deduktivna metoda, analiza sekundarnih virov, konceptualna analiza določenega pojma, metoda primerjalne analize, zgodovinskorazvojna metoda obravnave sprememb, poglobljena analiza primarnih virov). Poimenovanje in navajanje navedenih pojmov je lahko zelo kompleksno ali celo občutljivo vprašanje (obstajajo namreč različni pogledi), ki ga je smiselno doreči z mentorjem.
  • Nemalokrat določeno aktualno dogajanje v družbi (npr. določen javni dogodek, politični škandal, medijski spin, specifično znanstveno odkritje) spodbudi diplomanta do te mere, da ga opiše kot izhodišče oziroma anekdoto na samem začetku uvoda. Tak pristop je načeloma dobrodošel, saj priča o živosti študenta in aktualnosti teme, zato je lahko nadvse zanimiv (glej diplomo Spletni mim). Paziti pa je treba, da se anekdota postavi v ustrezen kontekst in razdaljo. Ne sme se namreč obravnavati s predpostavko, da jo bralec že podrobno pozna, ampak mora biti zapis tak, da vzdrži ustrezno branje tudi potem, ko bo od zagovora preteklo več časa. Včasih s časovne distance določen primer sploh ne bo dober, zato je potrebna previdnost.
  • Določeni mentorji in študenti radi ilustrirajo začetke diplome, posameznih delov ali poglavij z izbranimi uvodnimi izreki ali citati, kar je dobrodošla poživitev za potencialne bralce, ni pa bistveno za jedro kakovosti diplomskega dela.
  • Komentirati velja še zahvalo, ki je npr. po pravilniku FDV sicer neobvezna, vendar jo študenti navajajo skoraj v vsaki diplomi. V njej se zahvaljujejo staršem, sorodnikom, prijateljem, partnerjem, mentorju ipd. Ponoviti velja, da zahvala ni obvezna in da s sentimentalnostmi ne gre pretiravati. Patetičnost je posebej neprimerna. Pomisliti tudi velja, da bo zahvala, skupaj s celotno diplomo, trajno na spletu. V zahvalo velja zato preliti zgolj najbolj bistvene, resnične, pristne in trajne občutke.
  • V strukturo diplome je treba umestiti tudi kazalo tabel in kazalo slik. V primeru, da v besedilu uporabljamo številne kratice, jih pred ali za kazalom tabel in slik zberemo v »Seznamu kratic«, posebej če uporabljamo kratice, ki jih ob prvi uporabi ne pojasnjujemo. Če uporabljamo manjše število kratic (npr. manj kot pet), ki jih ob njihovi prvi uvedbi jasno in podrobno razložimo (kratico pa označimo krepko), poseben seznam zanje običajno ni potreben. Formalno se sicer za diplome ne zahteva (pač pa za doktorate), kljub temu pa se neobvezno lahko doda stvarno in imensko kazalo. Podobno velja tudi za slovar izrazov (angl. glossary).
  • Naslov diplome je izjemno pomemben, saj se bodo morebitni uporabniki za nadaljnji pregled vsebine v največji meri odločali prav na osnovi naslova. V marketingu, oglaševanju in tudi v novinarstvu, posebej spletnem, so naslovi celo bistveni za pritegnitev pozornosti. Ker je diploma strokovno oziroma znanstveno delo, gola pritegnitev pozornosti ne more biti na prvem mestu, ampak moramo stremeti k objektivnemu in neposrednemu naslovu, ki kar najbolje opiše vsebino. Pri tem, če je to res potrebno, ne varčujemo s številom besed, saj v tem pogledu omejitve običajno niti ne obstajajo. Neredko se odločimo za dvoslojen naslov, npr. Stroški in napake spletnih anket: primer uporabe raziskovanja podjetij. Lahko pa se odločimo za manj dolgočasen pristop in imamo v naslovu vprašanje, npr. Katere spletne ankete so v podjetjih najučinkovitejše?, ali celo kak pretirano intriganten namig za pritegnitev pozornosti, npr. Zmagovite spletne ankete med podjetji, ki pa ga mentor verjetno ne bo dovolil. Poskušamo pa lahko biti tudi minimalistični, npr. Spletne ankete podjetij. Da bi prišli do res dobrega naslova, je včasih potrebnega precej razmisleka, precej predhodnih verzij, predvsem pa veliko pogovora, najbolj takega, ki je organiziran in usmerjen, npr. možganska nevihta (angl brainstorming). Podrobnosti o naslovu so v razdelku 2.1.3 Naslov.
  • Podobno kot naslov so nadvse pomembna tudi poimenovanja poglavij, podpoglavij in razdelkov, ki se pojavljajo v kazalu. Pri tem poskrbimo, če je le mogoče, da so odgovarjajoči naslovi dovolj kratki, da se v kazalu ne prelamljalo. Obstajajo sicer tudi (redki) primeri, ko to ni mogoče, vendar se da z nekoliko truda v večini primerov naslove ustrezno skrajšati in poenostaviti, in to brez izgube sporočilne moči.
  • Na tej točki velja posebej izpostaviti, kako pomembno je zrenje v kazalo oziroma strukturo diplome in odgovarjajoče naslove poglavij, podpoglavij in razdelkov. Za povzetkom je namreč to del diplome, ki se najpogosteje in tudi najbolj pozorno pregleda. Pri tem se nekonsistentnosti, nerodnosti in druge pomanjkljivosti kazala (izkušenemu) bralcu pokažejo izredno jasno. Za izostritev strukture in kakovost poimenovanja naslovov je zato potrebno večkratno dopolnjevanje kazala. Šele ko smo po nekaj minutnem pregledovanju kazala res zadovoljni in nimamo več pripomb, lahko rečemo, da je z naše strani zaključeno.
  • Zelo pomembna je konsistentnost poteka diplomskega dela. Nikakor namreč ne sme priti do neujemanja navedb v uvodu (kakšno strukturo in vsebine smo obljubili), osrednjem delu (kaj dejansko smo obdelali in kako smo strukturirali) in zaključku (povzemanje, kaj smo naredili glede na uvod). Posebej v zaključku se je primerno vrniti k izhodiščem in obravnavati vse napovedi in obljube iz uvoda. Lahko se v zaključku, pa tudi v toku diplome, izrecno sklicujemo na kak uvodni stavek – to daje posebej dober vtis, da je diplomska naloga čvrsto povezana in ima rdečo nit. Tudi sicer je primerno eksplicitno povezovati različne dele diplome.
<< Nazaj Naprej >>