V pogledu specifičnih strokovnih izrazov se najprej temeljito razgledamo po svojih študijski gradivih pri odgovarjajočih predmetih, pa tudi sicer na spletu, v različnih strokovnih besedilih, obstoječih diplomah, strokovnih slovarjih in ustreznih spletnih mestih. Nekaj primerov in usmeritev za specifične vire na področju informatike in statistike:

Pomagamo pa si lahko tudi s splošnimi jezikovnimi viri, posebej http://www.slovenscina.eu/korpusi/kres, http://www.gigafida.net/,  http://nl.ijs.si/slowtool/, https://fran.si ter slovarji (http://www.termania.net/). 

Ker večina strokovnih izrazov prihaja iz angleščine, velja upoštevati naslednje:

Ko prevajamo v slovenščino angleške pojme, ki so za našo diplomo pomembni, pri prvem navajanju vedno navedemo angleški original, ki ga zapišemo v oklepaj, pri čemer uporabimo oznako »angl.« (in ne npr. »ang.« ali »eng.«). Ob tem se seveda  pojavlja vprašanje, v katerih primerih navedemo še angleški original. Kot rečeno, je prvi kriterij relativna pomembnost izraza za našo obravnavo (posebej, če je izraz npr. v naslovu), kot nadaljnji kriterij pa lahko uporabimo naslednje usmeritve (primeri so sicer s področja družboslovne informatike):

  • kadar gre za izraz, ki pa je za splošno javnost zelo strokoven ali specifičen, npr. način anketiranja (angl. survey mode), neodgovori (angl. nonresponse);
  • kadar je slovenski prevod drugačen od dobesednega prevoda iz angleščine, npr. zaledni (angl. back-end);
  • kadar še ni neke znane in enoznačno dogovorjene slovenske inačice in se izraz prevaja na več načinov. Posebej velja izpostaviti naslednje primere, kjer se, če je le mogoče, držimo osnovnega prevoda (ob katerem navedemo tudi angleški original), za morebitna odstopanja pa moramo imeti izrecen razlog:
    • masovni podatki (angl. big data), saj se pogosto uporablja tudi veliki podatki, velepodatki, masivni podatki,
    • družabno omrežje (angl. social network), saj se včasih uporablja tudi družbeno omrežje, spletno omrežje, socialno omrežje,
    • zadostovanje (angl. satisficing), v smislu zadostovanja v anketah (gre za minimiziranje kognitivnega napora), namesto alternativnih izrazov zadoščanje ali zadovoljevanja,
    • kombinirane metode (angl. mixed methods) namesto mešane metode,
    • obveščeno soglasje (angl. informed consent), čeprav je zelo dober prevod tudi informiran pristanek;
    • prilagodljivo oblikovanje (angl. responsive design), kjer se pojavlja tudi  odzivni dizajn;
  • kadar slovenski prevod obstaja, vendar še ni povsem uveljavljen, npr. osebno terensko (angl. face-to-face) anketiranje;
  • kadar znanega in uveljavljenega slovenskega prevoda sploh še ni.

V spornih primerih, kjer smo negotovi,  rešitev izrecno utemeljimo (npr. v opombi) in jo po potrebi preverimo z mentorjem in jezikovnim strokovnjakom. Tovrstno posvetovanje je seveda koristno tudi sicer, kadar smo v jezikovnih dilemah. Navedeno še posebej velja, ker se razmere hitro spreminjajo. Če smo npr. še pred leti dosledno pisali “design”, je danes  očitno postal že povsem uveljavljen tudi izraz “dizajn” (npr. Fakulteta za dizajn).

V primeru zelo posebnih strokovnih izrazov, tujk, neuveljavljenih prevodov ali kratic je še posebej nujno, da ob njihovi prvi uporabi izrecno navedemo originalen izraz in ustrezno pojasnimo izbiro prevoda.

<< Nazaj Naprej >>