Pomembnost lektoriranja, pravočasnost izbora in s tem povezana tveganja so bila izčrpno obravnavana že v koraku načrtovanja diplome (podpoglavje 3.3.4. Načrt lektoriranja). O vsem tem je namreč treba razmisliti že dovolj zgodaj. Vsega navedenega zato na tem mestu ni smiselno ponavljati, dodati velja le še nekaj praktičnih napotkov, ki se nanašajo na implementacijo lektoriranja.

  • Lektorja vnaprej opozorimo na strokovne izraze in ga v tem okviru usmerimo na neko podobno strokovno besedilo. S tem se izognemo, da bo uveljavljene strokovne izraze, ki jih ne pozna, spreminjal.
  • Kljub temu se lahko zgodi, da lektor, ker ne pozna našega strokovnega področja, vnaša neustrezne popravke. V družboslovju se to pogosto dogaja pri diplomah s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, še zlasti če so lektorji npr. upokojeni učitelji slovenščine. Tako bi pravoverni lektor »Androidne aplikacije«, kar formalno gledano morda res ni najboljši izraz, ki pa se je že povsem uveljavil, nepotrebno (morda celo zmotno) popravil v »Androidove aplikacije«. Podobno lahko lektor neustrezno popravlja družabna, socialna oziroma družbena omrežja (angl. social network) v obliko, ki za naše strokovno področje ni primerna.
  • Od lektorja izrecno zahtevamo, da nam pošlje dve datoteki, eno, ki je čistopis, in drugo, kjer so v besedilu vidni lektorjevi popravki (angl. track changes), ki jih nato po potrebi spreminjamo v čistopisu. Ker bo primerov, ko spreminjamo lektorjeve rešitve, izjemno malo, tak način olajša delo, saj ni treba izvajati množičnega potrjevanja lektorjevih posegov.
  • Sporne lektorjeve popravke posebej skrbno preverimo. Pri tem si lahko pomagamo z Googlom, kamor vtipkamo alternativne besede oziroma besedne zveze v navednicah (npr. družbena omrežja vs družabna omrežja), in s tem preverimo, kaj je danes prevladujoča uporaba, s čimer dobimo določen vtis o izbiri. Podobno lahko razmerja preverimo tudi v Gigafidi (http://www.gigafida.net), ki odlikuje rabo v slovenskih virih, ki so bili praviloma lektorirani (npr. Androidna vs Androidova). V primeru nejasnosti se z lektorjem pogovorimo, lahko pa prosimo oziroma pridobimo še eno dodatno mnenje.
  • Če je treba, moramo izvesti še eno lektoriranje oziroma solektoriranje. To je lahko potrebno zlasti v naslednjih primerih:
    • v primeru večjih težav z izražanjem (podpoglavje 5.4.2 Problemi z izražanjem);
    • v primeru, ko je imel lektor izredno veliko popravkov in pripomb (npr. v več kot polovici vseh povedi), saj se lahko tudi lektor občasno zmoti oziroma se zmoti študent, ko potrjuje lektorjeve popravke;
    • v primeru, ko smo mi sami pogosteje (npr. v 10 % povedi in več) naknadno posegali v lektorjeve popravke in jih dopolnjevali.

Zgoraj opisan pristop je seveda le eden od (preverjenih) načinov, kako zagotoviti jezikovno brezhibno diplomo. Do tega cilja lahko pridemo tudi z drugimi pristopi, ki pa utegnejo biti bolj tvegani.

 

<< Nazaj Naprej >>