Tudi oblikovanje besedila praviloma urejajo fakultetni pravilniki. Poleg tega jih določajo  splošni standardi grafične stroke, ki urejajo načela profesionalne postavitve in preloma besedil.  V tem okviru velja zato izpostaviti zgolj nekaj najbolj pogostih nedoslednosti:

  • neenakomerni in drugače neurejeni presledki med besedami (npr. dva presledka med besedama ali brez presledka za piko/vejico);
  • različno število praznih vrstic med odstavki;
  • nedosledno pojavljanje zamika na začetku odstavka;
  • neurejeni prelomi strani (npr. glava slike na drugi strani kot tabela, prelomljena tabela na dveh straneh, naslov v zadnji vrstici strani);
  • nedoslednost pri postavljanju vejic, pik ali podpičij pri alinejah naštevanja;
  • različno število praznih vrstic pred in za tabelo, sliko oziroma pred in za naslovom poglavij in podpoglavij.

Opozoriti velja še na eno pogosto dilemo pri pisanju oziroma oblikovanju besedila. Pri strukturi se moramo odločiti, ali bomo v koren (angl. root) poglavja pisali kratek uvod in morebitni oris vsebine odgovarjajočih podpoglavij, kar je sicer priporočljivo (glej razdelek 5.1.8 Tok pripovedi), ni pa obvezno:

Poglavje 2
besedilo, besedilo, besedilo, besedilo …
 Poglavje 2.1
 besedilo, besedilo, besedilo, besedilo …

Lahko pa se odločimo, da bo besedilo šele v podpoglavju nižjega nivoja, npr. Poglavje 2 spodaj nima svojega (uvodnega) besedila, ampak se besedilo začne šele na nivoju Poglavja 2.1:

Poglavje 2
Poglavje 2.1

besedilo, besedilo, besedilo, besedilo …

V vsakem primeru je pomembna predvsem doslednost. Nekoliko primernejši in prijaznejši je sicer prvi način, čeprav je zahtevnejši. Lahko pa se odločimo, da bodo brez vsebine le določeni nivoji (npr. prvi nivo), vsi ostali nivoji podpoglavij pa imajo vsebino. Tudi v tem primeru je bistveno predvsem, da smo dosledni.

Podobno kot za urejanje bibliografije lahko tudi za oblikovanje besedila (prelom) in celo za oblikovanje tabel in grafov poiščemo zunanjega izvajalca. Ob tem velja ponoviti priporočilo glede najemanja zunanje pomoči pri urejanju bibliografije. Tovrstna pomoč sicer ne posega v avtorstvo, se pa kljub temu odsvetuje, razen v primeru kritično obremenjenih študentov ali študentov, ki so z diplomo v veliki časovni stiski. Kompetenca diplomanta je namreč tudi v tem, da zna samostojno, upoštevajoč navodila, urediti tabele in grafe ter oblikovati besedilo.

 

<< Nazaj Naprej >>