Ko študent vloži v pregledovanje virov nekaj deset ur dela, je primerno dobiti od mentorja določeno povratno informacijo. To bo preprečilo, da bi študent zašel v napačno smer ali pa porabljal čas neproduktivno. V ta namen je smiselno, da študent napiše nekaj strani besedila (A), hkrati pa na osnovi opravljenega dela obnovi oziroma podrobno in operativno razdela prijavo (B).

A. Preliminarno besedilo

Ko je identificirana vsa, pregledana pa glavnina literature oziroma virov (podpoglavje 2.3 Literatura in viri), in ko je hkrati s tem narejen tudi določen del teorije ali empirije, tako da je že mogoče napisati določeno zaokroženo poglavje ali razdelek, je smiselno pripraviti prvo besedilo na nekaj straneh.

Jedro preliminarnega besedila obsega tri do pet strani, iz katerih je mentorju razvidno, kako študent piše; v izjemnih primerih se po dogovoru lahko napiše tudi več strani, npr. že kar glavnino teorije.

Običajno gre pri preliminarnem besedilu za začetek oziroma osnutek uvoda ali kakega drugega zaokroženega besedila osrednjega teoretičnega dela. V izjemnih primerih samostojnih in motiviranih študentov, ko sta koncept diplome in načrt dela povsem jasna, hkrati pa je vzpostavljeno tudi visoko zaupanje s strani mentorja, pa se lahko brez vseh vmesnih fazi spiše in odda v prvo branje kar celotna diploma. Je pa treba za to imeti soglasje mentorja.

B. Razširjena prijava

Na tej točki je koristno, če študent poleg tega nadgradi elemente prijave (če je prijava že bila, sicer naredi njen osnutek). Gre za dopolnitev prijave zaradi morebitnih novih spoznanj, do katerih je prišel po dokončnem pregledu literature:

  1. morebitni obnovljeni »outline«, predvsem ozadje, cilje in raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze (če je nespremenjen, pač ni potrebno);
  2. dokončen opis empiričnega dela, kjer se navede vse ključne vidik – tu večinoma bodo nastale določene spremembe. V primeru ankete je to npr. opredelitev velikosti vzorca, ciljna populacijo, velikost morebitnih eksperimentalnih celic, oris ključnih vsebinskih vprašanj oziroma sklopov. V primeru kvalitativnega raziskovanja je to lahko npr. število in ime ekspertov, oris ključnih vprašanj, opis morebitne fokusne skupine, število poglobljenih intervjujev. V primeru programiranja je to npr. opis kode ipd.
  3. navesti je treba realistične mejnike procesa diplomiranja za ključne rezultate, predvsem za testno besedilo, končni osnutek in zaključek diplome, lahko pa tudi za npr. začetek in konec empirije;
  4. dodati je treba morebitno obnovljeno kazalo;
  5. podati je treba dokončen pregled literature.

Mentor nato vse to pregleda in se odzove. Če ni zapletov, ni potreben osebni obisk in pogosto zadošča zgolj elektronska potrditev, da je preliminarno besedilo v redu in da naj študent nadaljuje. V primeru visoke zrelosti besedila in dorečenosti načrta dela lahko mentor pozove študenta, da brez dodatnih interakcij spiše kar celo diplomo. Če pa obstajajo kakršnakoli vprašanja ali težave, posebej glede empiričnega dela, je smiseln pogovor z mentorjem. Na tej točki je namreč še mogoče učinkovito preprečiti kake večje napake ali napačno smer, v katero bi lahko študent krenil.

<< Nazaj Naprej >>