Eden ključnih korakov v celotnem procesu je oddaja celotnega osnutka. Kot rečeno, lahko v primeru velike samostojnosti, medsebojnega zaupanja ter dobre izkušnje s preliminarnim tekstom študent testno besedilo preskoči in spiše celotno diplomo brez dodatnih interakcij, v izjemnih primerih zgolj na osnovi prijave. Večinoma pa so po potrjenem testnem besedilu potrebne še dodatne interakcije (elektronske, telefonske, osebne) in tudi vmesni osnutki posameznih poglavij. Pogosto študent ločeno pošlje teoretični del in ločeno (pred ali po tem) empirični del.

V vsakem primeru mentor celoten osnutek diplome, potem ko ga študent odda, sistematično pregleda. Če ima minimalne (npr. jezikovne) pripombe, morda zadoščajo komentarji, ki jih umešča neposredno v besedilo, v primeru kompleksnih vsebinskih pripomb pa je smiselno, da se zaradi potrebe po interakciji študent oglasi osebno in se pregled opravi v živo, tako kot je že bilo opisano v prejšnjem razdelku. V mnogih primerih lahko izkušen mentor opravi branje oziroma pregled kar skupaj s študentom, kar je z vidika mentorjevega časa daleč najbolj učinkovito.

Neodvisno od interakcij z mentorjem je nadvse produktivno, da že pri prvi oddaji celotnega osnutka tudi čim bolj upoštevamo uradna navodila glede formalnosti, literature, citiranja, oblike itd.

Če je komentarjev mentorja na osnutek diplome malo oziroma so take narave, da po oceni mentorja ne potrebujejo njegovega naknadnega preverjanja, saj mentor zaupa, da jih bo študent ustrezno uredil, je proces pisanja s tem zaključen. V nasprotnem primeru so potrebne nadaljnje interakcije, vse dokler mentor osnutka dokončno ne odobri.

Zelo dobro in poučno je, če pred oddajo končnega osnutka kot študent pomislimo, kaj bi odgovorili, če bi nas mentor ob oddaji celotnega osnutka pogledal v oči in vprašal: Ali res stojite za vsakim zapisanim stavkom? Če je vse v redu in tako bi tudi moralo biti, bi morali pritrditi z lahkim in čistim srcem. V nasprotnem primeru bi morali šibke točke (npr. jezik, nekonsistentnosti, premajhna poglobljenost, šibka empirija, odsotnost določene literature ali vira, negotovost glede osnovnega sporočila) izreči, opisati in zagotoviti oziroma dokazati, da so obrobnega pomena.

Dodajmo, da je jezikovna urejenost posebno vprašanje, ki je v nadaljevanju obravnavano ločeno (podpoglavje 5.4. Jezik in izražanje).

 

<< Nazaj Naprej >>