Pri obravnavi faz pisanja gre v osnovi za formalen časovni pogled na nastajanje besedila diplome, osnovne točke razmejitve pa je oddaja določenega gradiva mentorju. Vrstni red raziskovanja in pisanja je s tem seveda tesno povezan, čeprav je lahko razmeroma neodvisen. V vsakem primeru pa mora oboje slediti osnovnemu projektnemu planu (glej podpoglavje 3.1.3 Zaporedje aktivnosti in posebej sliko 7), predvsem pa vnaprej določenim mejniku (3.23 Koraki in mejniki).

Običajno so v procesu raziskovanja in pisanja vsaj tri faze oziroma tri ključne točke, ki terjajo mentorjevo povratno informacijo, zato je okoli njih treba organizirati tudi aktivnosti. Navedene tri faze je primerno časovno umestiti tudi v podroben časovni načrt (podpoglavje 3.2.3 Koraki in mejniki). Pri vsem tem gre za zelo okvirno strukturiranje in dogovor z mentorjem je lahko tudi drugačen. Faz oziroma kritičnih točk je zato lahko – pač v skladu s specifičnostmi diplome in navodili mentorja – seveda tudi več ali manj, lahko pa je celo samo ena. Slednje je sicer bolj načelna možnost in velika izjema, vendar obstajajo tudi taki primeri, ko je bila v celotnem procesu diplomiranja potrebna zgolj ena sama interakcija z mentorjem. Na drugi strani pa so običajne tri faze, ki so v nadaljevanju tudi podrobno predstavljene, v takšni ali drugačni obliki prisotne v veliki večini primerov. Načeloma lahko – in to je seveda koristno in zato tudi priporočljivo – študent o tem spregovori že na prvem sestanku pri mentorju (2.2.4 Sestanek pri mentorju, točka D).

Ne glede na fazo oddajanja gradiv je pomembno, da študent pri oddaji osnutkov poskrbi za ustrezno kakovost in vsak osnutek, preden ga odda, temeljito pregleda. Osnutek mora biti take kakovosti, da bi  bili v primeru, da bi ga natisnili in naslednji dan v miru prebrali, z njim v glavnem zadovoljni. (Pri zgodnejših osnutkih lahko sicer v dogovoru z mentorjem dopustimo več nekonsistentnosti.) To pomeni, da mentorju ne oddajamo osnutkov, ker nismo poskrbeli za naslednje:

  • da po svojih najboljših močeh skrbnega branja in ustrezne presoje (angl. to the best of my knowledge) nismo opazili ali odkrili neke večje nekonsistentnosti v strukturi, vrstnem redu in toku pripovedi, prav tako nismo odkrili nobenih večjih jezikovnih napak;
  • da se lahko manjše, a zelo očitne napake (vsebinske, jezikovne) pojavijo kvečjemu na nekaj straneh besedila, sicer take različice ne bi smeli oddati;
  • tipkarskih napak (uporabimo črkovalnik oziroma spell-check) ne sme biti v nobenem primeru, ravno tako v nobenem primeru ne smemo oddali besedila, ki ni oštevilčeno in nima kazala (razen seveda, če gre zgolj za nekaj strani, ki sploh nimajo strukturiranih poglavij in podpoglavij).

Zgoraj navedeno velja za vse osnutke, posebej pa za tri ključne faze, ki so v nadaljevanju podrobno obravnavane (5.3.1 Preliminarno besedilo, 5.3.2 Testno besedilo, 5.3.3 Osnutek celotne diplome).

<< Nazaj Naprej >>