Večina zgornjih primerov je kljub vsemu še vedno rešljiva. Res pa je, da vsak primer zaradi individualnih okoliščin potrebuje posebno obravnavo. V splošnem lahko zato rečemo le to, da je v takih situacijah priporočljivo opraviti vsaj naslednje:

  • Zelo natančno velja pregledati, se vživeti ter še enkrat pretehtati vse posledice nediplomiranja (glej podpoglavje 1.4.1 Posledice). V tem okviru je smiselno proučiti, vizualizirati in projicirati vpliv teh posledic tako na naše življenje kot tudi na našo vest in odgovornost.
  • Kljub morebitno neugodni (trenutni) situaciji oziroma okoliščinam se je treba zavedati, da je razmejitev med trajno in začasno naravo razlogov za nediplomiranje (glej podpoglavje 4.2 Vzroki, 1–5) pogosto nejasna. Razlogi za nediplomiranje namreč po enem letu lahko izginejo.
  • Podobno velja tudi za možnosti diplomiranja, ki ob primerni motivaciji in organiziranosti morda obstajajo tudi v najtežjih in celo na videz brezupnih situacijah. Na tej osnovi je smiselno pretresti vse alternative, uporabiti zmagovalno razmišljanje in poiskati možnosti za različice z uspešnim koncem.
  • Smiselno je opraviti čim več odkritih pogovorov s svojim celotnim socialnim krogom; to je verjetno tudi najučinkovitejši ukrep oziroma vzvod. Izrecno velja preveriti podporo in konkretno pomoč (npr. razbremenitev obveznosti, branje osnutkov), ki nam ju lahko v primeru, ko se v težkih in zamudnih razmerah kljub vsemu odločimo za diplomiranje, ponudijo bližnji. Skoraj zagotovo bomo nad tem (prijetno) presenečeni in morda nas bo prav to opogumilo.
  • Posebej koristno se je pogovoriti z mentorjem (in še kakim drugim profesorjem), ki je verjetno videl diplomirati že mnoge študente, ki so se nahajali v na videz brezizhodnih situacijah. Seveda ni odveč – in je morda celo najbolj stimulativno – če se pogovorimo tudi s kakim kolegom, ki je bil v podobni situaciji in jo je premagal. Celo pogovor s kolegom, ki je bil v podobni situaciji, pa je ni premagal in se diplomi odpovedal, je lahko poučen in navdihujoč. Glavno je, da se zavedamo, da je to res zelo pomembna odločitev, ki jo je pametno pretresti s čim več strani in s čim več ljudmi.

Smiselno je pretehtati, ali je primeren tudi pogovor s strokovnjaki. Če ne gre za kake resnejše psihološke probleme, kjer so potrebni specialisti oziroma terapevti, gre pri tem predvsem za svetovanje tipa »coaching«, ki je namenjeno običajnim osebam, ki se v življenju znajdejo v določenih kompleksnih situacijah oziroma vlogah. Gre bolj za neke vrste trenersko funkcijo, ki jo poznajo tako športniki kot tudi menedžerji. V tem okviru obstaja bogata ponudba celo v Sloveniji, bodisi znotraj kadrovskega svetovanja (HRM) bodisi povsem samostojno. V tujini je to sicer prava specializirana industrija, ki je zunaj splošne storitve »life coaching« razvila tudi poseben »coaching« za diplome in disertacije. Svetovanje večinoma poteka kar po telefonu in je zato dosegljivo tudi pri nas. Vse to verjetno ni nastalo kar tako, brez koristi in zaman. Gre za osebe, ki so se profesionalizirale za pomoč pri zastojih pri diplomah in so na tem področju pridobile veliko izkušenj, zato zelo dobro poznajo motivacijske mehanizme in vzvode. Na tej osnovi lahko tudi kakovostno in kvalificirano svetujejo.

 

<< Nazaj Naprej >>