Čeprav je proces diplomiranja enostaven, očitno skriva tveganja, ki jih študentje nemalokrat podcenjujejo. Uvodoma je bil omenjen izredno velik delež študentov, ki ne uspejo diplomirati, čeprav imajo opravljene (skoraj) vse izpite in so sicer sposobni diplomo spisati v nekaj sto urah. Žal premnogim teh nekaj sto ur časa ne uspe sestaviti, čeprav bi velika večina njih z ustreznim pristopom in primerno samoorganizacijo zlahka diplomirala.

V vsakem primeru študenti, ki se odločajo za zamik v procesu diplomiranja, tvegajo bistveno več, kot se zavedajo v trenutku, ko se za zamik odločijo. Več kot očitno je namreč, da se s tako potezo, ki je videti majhna in nenevarna, spuščajo na nepredvidljiv teren, ki ga v resnici ne poznajo, saj ne vedo, kakšni vrtinci jih v življenju čakajo.

Preden se torej resno zapletemo v življenje (delo, posel, zaposlitev, družino ali celo večje projekte in podjetništvo), je nadvse pametno diplomirati. Kot rečeno, je seveda daleč najbolje, da se celoten proces izvede še v času študentskega statusa in v formalnem ritmu, ki ga ureja študijski program (npr. jeseni predstavitev tem, marca prijava, naslednjo jesen zagovor), pa četudi to storimo na skromnem nivoju minimalistične diplome. Če se zaradi nekih res dobrih (smiselnih in utemeljenih) razlogov odločimo za odlog, potem je treba celoten proces posebej skrbno spremljati in redno (polletno) obnavljati zavezo ter načrt diplomiranja (glej podpoglavje 1.1.3 Formalizacija odločitve). Največjo nevarnost pri pisanju diplome namreč predstavljata nejasno odlaganje in odsotnost ustreznega formalnega odločanja glede realne časovne umestitve.

Kaj lahko storimo, da bi se izognili odlogu diplomiranja?

  1. Izogibamo se razlogom za odlog. Skupni imenovalec naporov, s katerimi se borimo proti nevarnostim prelaganja procesa diplomiranja, je izogibanje vsem razlogom, ki vodijo k odlaganju (glej podpoglavje 1.3.1 Razlogi, točke 1–4). Na voljo imamo predvsem naslednje poteze:
    • V primeru glavnih dveh razlogov – odsotnosti prisile in navajenosti na kampanjsko delo – se je treba mentalno odklopiti od nezrelega načina delovanja in razmišljanja ter svoje življenje organizirati strateško in sistemsko (postavljanje ciljev, načrtovanje, formalizacija).
    • V primeru specifičnega problema absolventskega statusa je treba upoštevati novo pravno ureditev, po kateri odlaganje z diplomo ne prinaša nobenih koristi in torej pomeni zgolj odločitev za veliko tveganje.
    • V pogledu življenjskih okoliščin, ki ovirajo diplomiranje, ni splošnega recepta, saj gre za široko paleto specifičnih težav. V tem okviru je še posebej pomembno diplomirati čim prej, preden se te okoliščine začnejo pojavljati. Z leti se namreč življenje raje zapleta kot ne in verjetnost neugodnih okoliščini hitro narašča.
  2. Poskrbimo za formalizacijo odločitvenega procesa. Osnovna previdnost pri problemih odlaganja je vsekakor v tem, da sprejemamo morebitne odločitve o odlogu diplomiranja formalno, premišljeno in eksplicitno. Izogniti se je treba pojavu, ko na dnu možganov čutimo, da bi se morali z neko zadevo soočiti, jo urediti, pa to ignoriramo. Nasprotno, z vprašanjem umestitve procesa diplomiranja se je treba odkrito soočiti. To v prvi vrsti pomeni, da je celoten odločitveni proces reden in reguliran (npr. vsake pol leta) in formaliziran (glej podpoglavje 1.1.3 Formalizacija odločitve). Pri tem v vsakem primeru, ne glede na izid, sprejeto odločitev o morebitnem odlogu jasno zapišemo in uredimo opomnik (npr. čez pol leta). Če je odločitev enostavna, potrebujemo zanjo minuto ali dve, če pa je kompleksna, je takšna zelo upravičeno. V takem primeru je priporočljivo opraviti čim več pogovorov v svojem socialnem krogu, po potrebi pa poiskati tudi strokovno podporo osebnostnega trenerja oziroma svetovalnega mentorja (angl. coach); v tem okviru relevantna tudi razprava v podpoglavju 1.4.3 Posebna obravnava). Skrbno pretehtana in domišljena odločitev, ki je bila v dani situaciji najboljša, bi morala zagotoviti, da smo po tem, ko jo sprejmemo, zapišemo in dokumentiramo, mirni in razbremenjeni. Prinesti bi morala občutek, da smo se v dani situaciji odločili najbolje in da obvladujemo svoje življenje.

 

<< Nazaj    Naprej >>