Problem prevelike ali premajhne obsežnosti v formalnem smislu praviloma presojamo na osnovi primerjave števila strani naše (bodoče) dipoloma s številom strani, ki je predpisan s strani fakultete oziroma študijskega programa. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj primerov.

Pravilniki fakultet oziroma programov so včasih zelo natančni, včasih pa dolžino diplom določajo zgolj zelo okvirno (npr. magistrski študij Uporabne statistike navaja 20–80 strani) ali pa je sploh ne določajo, kot je to npr. pri diplomi dodiplomskega študija FDV. Na drugi strani lahko dolžino z dodatnimi priporočili pogosto urejajo posamezni programi oziroma katedre ali oddelki. FDV npr. (Navodila za pisanje in oblikovanje strokovno-.znanstvenih del FDV) v tem okviru npr. predpisuje velikost črtk in presledkov, in sicer 12 pt ter 1,5 presledka, kar je tudi sicer običajno navodilo. Pri takem formatu ima v primeru pisave Times New Roman, ki se pogosto najbolj priporoča, ena stran običajno okoli 300–350 besed in 1800–2200 znakov s presledki, kar vse je odvisno od narave besedila in razgibanosti teksta (nadnaslovi, podpoglavja, odstavki, citati, naštevanja). Pri tem število besed oziroma strani praviloma ne upošteva prilog, aneksov, literature in kazala.

V primeru drugačnih pisav je v primerjavi s pisavo Times New Roman pri določenem številu besed strani lahko tudi več (npr. Arial ali Tahoma pomeni v primerjavi s Times New Roman povečanje števila strani za 10 %, Verdana pa za 20 %) ali manj (npr. Ariel Narrow pomeni zmanjšanje števila strani za 10 %). V primeru večjega števila tabel ali grafov je znakov in besed seveda manj; pri preračunavanju je smiselno upoštevati, da običajen graf ali tabela predstavlja približen ekvivalent 100–200 besedam teksta. Seveda pa so lahko fakultetna pravila tudi drugačna, npr. presledki 1,2 ali 1,25 ipd.

Kot rečeno, imajo študijski programi lahko svoja lastna priporočila. Program Družboslovne informatike oziroma Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo (KDIM) ima pri gradivu za predmet Diplomski seminar glede diplom dodiplomskega študija (prva stopnja) naslednje formalno priporočilo:

  • Študentom, ki zaključujejo visokošolski program DI (diploma ima 5 KT, torej se pričakuje 150 ur dela), se priporoča obseg diplome do 7000 besed, kar bi pomenilo – če govorimo o pisavi Times New Roman – okrog 20–25 strani. V praksi se izkaže, da so navedene omejitve (7000 besed) več kot minimalne, saj jih presežejo skoraj vse diplome tega programa. Diplome visokošolskega programa so namreč običajno v razponu 35–45 strani (namesto 20–25 strani) in imajo večinoma okoli 10.000 (namesto 7000) besed.
  • Študentom univerzitetnega programa se priporoča, da je obseg diplome do 10.000 besed (diplomsko delo ima 10 KT oziroma 300 ur), kar bi pomenilo 30–35 strani. V praksi so diplome univerzitetnega (bolonjskega) programa družboslovne informatike običajno v razponu 40–60 strani (namesto 30–35). Če omenjeni razpon izrazimo s številom besed, to pomeni interval 10.000–20.000 besed (namesto do 10.000).

Magistrska dela (bolonjska) so predvidoma nekoliko daljša, saj npr. 24 KT pomeni, da se v povprečju pričakuje bistveno več dela, to je 720 ur (okoli tri mesece zelo intenzivnega delovnega časa oziroma okoli pet mesecev po 150 ur), kar pomeni več kot dva- oziroma trikratni obseg diplome univerzitetnega dodiplomskega študija, če ima ta npr. 10 KT. V tem okviru velja dodali, da programi na FDV praviloma nimajo ločenih priporočil za magistrsko nalogo, ampak pravilnik za drugo stopnjo na FDV enotno priporoča 45–80 strani, kar bi pomenilo 13.500–28.000 besed. V praksi pa magistrska dela na FDV dejansko največkrat bsegajo okrog 60 strani oziroma okrog 20.000 besed. Nemalokrat se celo približajo znanstvenemu magisteriju, za katerega je FDV priporočal 80–130 strani, kar pomeni 24.000–45.500 besed. Dodati velja, da se na FDV za disertacijo pričakuje 160–350 strani (48.000–120.000 besed). V podobnih okvirih se giblje število strani za magistrske naloge tudi na drugih družboslovnih fakultetah; obstajajo pa po fakulteta in programih tudi razlike in posebnosti, ki jih seveda velja upoštevati.

Ob tem velja še enkrat ponoviti, da je predpisano število strani zgolj zelo okvirna orientacija, ki nas nikakor ne zavezuje. Posebej neprimerno škodljivo je umetno napihovati ali krčiti besedilo, zgolj zato, da bi ustrezalo predpisanemu številu besed. Če mentor oceni, da je število strani ustrezno, potem to ni več naša skrb. Resnejši problem je, če pride do razhajanja z mentorjem. Slednje pa (praviloma) ni skoraj nikoli problem, vsaj dokler diploma poteka v okviru zastavljenih ciljev in z ustrezno kakovostjo, študent pa kaže primerno zavzetost. Če torej nastanejo pri sodelovanju z mentorjem tovrstni problemi, zagotovo ne nastanejo zaradi formalnega razhajanja glede števila strani, ampak bodisi zaradi nesporazumov in nerazumevanja bodisi zaradi neizpolnjevanja ciljev, nespoštovanja dogovorov, neustrezne kakovosti in premajhne zavzetosti (glej razdelek 4.4.6 Težave z mentorjem).

 

<< Nazaj Naprej >>