Izdelava spodobne diplome je najobičajnejši in tudi najpogostejši pristop. Tak tip diplome imajo večinoma v mislih tudi mentorji, ko razpisujejo teme. Kot rečeno, so take diplome večinoma ocenjene z oznako »prav dobro« (torej z ocenama 8 ali 9). Nekatere najboljše prejmejo oceno 10, včasih pa se zgodi tudi kak (nesrečen) zdrs, ki mu sledi ocena 7 ali celo 6, kar pa je izjemno redko.

Posebej velja opozoriti, da se ob nepazljivosti neredko zgodi, da kljub nameri zgolj spodobne diplome študent nehote in neopazno zabrede v nenačrtovano velik in zahteven obseg dela. Odločitve, ki bi v toku procesa diplomiranja širile in poglabljale obravnavo diplomske teme, je zato treba skupaj z mentorjem sprejemati z zadržkom, previdno in eksplicitno. Obstaja namreč nevarnost, da tematika študenta naknadno prevzame in želi zato iz nekega osebnega zadovoljstva ali dokazovanja – torej brez nekih dodatnih zunanjih koristi in motivov, ki sicer vodijo k ambiciozni diplomi – zadeve obravnavati posebej celovito, zaokroženo in kakovostno. Nemalokrat študenta k temu spodbuja tudi mentor. Vse to je načeloma pozitivno, problem je le tveganje, da se brez neke jasne odločitve nivo ambicioznosti diplome spremeni, s čimer se poveča tudi poraba časa in napora, in to preko meje, ki smo jo predvideli, oziroma celo preko razpoložljivega časa. Tako lahko npr. diplome ne moremo zaključiti v roku, ki je določen, ali pa porabimo več energije, kot je za našo situacijo smiselno. Včasih celo naknadno ugotovimo, da časa, da bi ustrezno zaključili zastavljeno delo, sploh ni.

<< Nazaj  Naprej >>