Izdelava spodobne diplome je najobičajnejši in tudi najpogostejši pristop. Tak tip diplome imajo večinoma v mislih tudi mentorji, ko razpisujejo teme. Kot rečeno, so take diplome večinoma ocenjene z oznako »prav dobro« (torej z ocenama 8 ali 9). Nekatere najboljše prejmejo oceno 10, včasih pa se zgodi tudi kak (nesrečen) zdrs, ki mu sledi ocena 7 ali celo 6, kar pa je izjemno redko.

Posebej velja opozoriti, da se ob nepazljivosti neredko zgodi, da kljub nameri spodobne diplome študent nehote in neopazno zabrede v nenačrtovano velik in zahteven obseg dela. Odločitve, ki bi v toku procesa diplomiranja širile in poglabljale obravnavo diplomske teme, je zato treba skupaj z mentorjem sprejemati z zadržkom, previdno in zelo eksplicitno. Obstaja namreč nevarnost, da tematika študenta naknadno prevzame in želi zato iz nekega osebnega zadovoljstva, dokazovanja ali celo iz neke nenadno prebujene in dotlej neodkrite  raziskovalne strasti  – torej brez nekih dodatnih zunanjih koristi, motivov in utemeljitev, ki sicer vodijo k ambiciozni diplomi – zadeve obravnavati posebej celovito, zaokroženo in kakovostno. Nemalokrat študenta k temu spodbuja tudi mentor. Vse to je načeloma pozitivno, problem je le tveganje, da se brez neke jasne odločitve nivo ambicioznosti diplome spremeni, s čimer se poveča tudi poraba časa in napora, in to preko meje, ki smo jo predvideli, oziroma celo preko meje, ki je razpoložljiva. Tako lahko npr. diplome zato ne uspemo zaključiti v roku, ki je določen, ali pa porabimo več energije, kot je za našo situacijo smiselno (npr. žrtvujemo osebno življenje, dopust, zaslužek). Včasih šele naknadno ugotovimo, da časa, da bi ustrezno zaključili delo, ki smo ga naknadno – zaradi naivnosti in nepoučenosti – zastavili preveč ambiciozno, pravzaprav ni. Taka situacija ni tako redka in je posebej težavna, saj se zaključevanje diplome v takem primeru zlahka razvleče čez več let, kar seveda pomeni precej težav, tveganj in tudi travm.

 

<< Nazaj  Naprej >>