Ambicioznost v določenih primerih kot svojo specifično komponento vključuje tudi izvedljivost. Če se zavedamo, da je diploma težko izvedljiva, namreč potrebujemo več ambicioznosti, da jo izdelamo.  Velja tudi obratno: ambiciozne diplome so neredko izvedbeno bolj težave ali pa je njihova izvedljivost – glede na naše okoliščine –  celo kritična.

Izvedljivost pa je lahko tudi povsem neodvisna in samostojna komponenta in takrat jo je treba posebej skrbno obravnavati, povsem ločeno od ambicioznosti. Ne glede na ambicioznost namreč lahko diploma zahteva npr. neke postopke, naprave, predpogoje ali empirične procese, ki so lakho predragi, preveč kompleksni, prezahtevni, nedosegljivi, nedostopni, neizvedljivi ali drugače nerealni. V takem primeru moramo izvedljivost najprej skrbno osvetlili najprej sami, nato pa še z mentorjem, in pri nespremenjeni ambicioznosti, izvedbo nekoliko prilagoditi.

Izvedljivost diplome velja tudi sicer v vsakem primeru skrbno pretehtati. Večinoma sicer večjih težav z diplomami v tem pogledu ni, saj jih mentorji že po definiciji zastavijo oziroma odobrijo tako, da so izvedljive. V primeru dvomov pa so glavna vprašanja naslednja:

  • Ali je zastavljeni obseg dela izvedljiv v načrtovanem roku (npr. ali se bo zbiranje podatkov končalo v predvidenem roku)?
  • Ali so vse predvidene aktivnosti izvedljive v času, ki ga imamo na voljo (npr. 300 ur), ali pa smo si zastavili preveč ciljev (npr. tri empirične komponente, čeprav bi zadoščali tudi dve ali celo ena)?
  • Je v empiričnem delu kakšno večje tveganje (npr. smo morda odvisni od naknadnega in negotovega pristanka k sodelovanju s strani neke organizacije)?
  • Imamo za izvedbo na razpolago vse vire v zadostnem obsegu (npr. sredstva za telefonsko anketo, tisk vprašalnikov, potne stroške ipd.)?
  • Imamo potrebno predznanje za ustrezno obravnavo izbrane problematike (npr. predhodno bi morali preštudirati še nek uvodni učbenik, manjka nam tehnično znanje za branje in izpeljavo formul, nimamo programerskih veščin itd.)?
  • Ali je v procesu še kakšna večja neznanka (npr. negotovo sodelovanje ključnega izvedenca)?
  • Ali je potek procesa diplomiranja v zelo veliki meri odvisen od nekega vmesnega izida (npr. empirični del je še povsem nejasen, ker se bo lahko oblikoval šele po pregledu teorije)?
  • Če gre za zelo specializirano problematiko, je smiselno pri izvedencu preveriti, ali je naš načrt realen in izvedljiv, kar je posebej kritično, kadar proučujemo problematične oziroma mejne populacije (npr. zaporniki)?

V primeru težav ali tveganj je smiselno dvome skrbno preveriti, predvsem z mentorjem ali pa neko drugo izkušeno osebo, nato pa po potrebi diplomo bodisi poenostaviti (zmanjšati ambicioznosti) bodisi jo izvedbeno prilagoditi. Zelo nevarno pa se je lotiti diplome, kjer že na osnovi zgornjih vprašanja pred začetkom jasno, da obstajajo nerešena in neodgovorjena tveganja, ki lahko vodijo k nepredvidljivim težavam. Seveda lahko v proces diplomiranja vstopimo tudi z določenimi tveganji, vendar je treba v takem primeru tveganja vnaprej identificirati, obdelati in zanje izdelati scenarije (ang. risk management).

 

<< Nazaj           Naprej >>