Ključna odločitev v procesu diplomiranja je torej umestitev polletnega časovnega okvira v svoje življenje. Pri tem je posebej pomembno, da se celoten proces odločanja formalizira, kar pomeni predvsem naslednje:

1. Obdobje diplomiranja določimo na naslednji način

a) privzeto obdobje umestitve diplomskega obdobja je kar čas, ki je predviden s študijskim programom (npr. drugi semester zadnjega letnika);

b) če zaradi (res zelo dobro) utemeljenih okoliščin to ni mogoče, poiščemo naslednje najbližje realno obdobje, ko je umestitev mogoča;

c) če časovne umestitve še ne moremo sprejeti, je treba odločitev preložiti in stanje preveriti najpozneje čez pol leta.

2. Ko izberemo ustrezno obdobje, natančno preverimo njegovo realnost oziroma izpolnjevanje odgovarjajočih pogojev (1.1.2 Realnost umestitve, točke a-d) Pri tem je še posebej pomembno seznanjanje celotnega socialnega kroga.

3. Nadvse koristno je, če odločitev o izbiri ustreznega obdobja za diplomiranje ali njegovi odložitvi tudi formalno zapišemo. Pri tem izberemo način, ki nam najbolj ustreza, npr. listič na steni, zapis v tiskanem koledarju, zaznamek v elektronskem koledarju, opomnik v računalniku, opozorilo na mobilniku, elektronsko sporočilo ipd. Najbolj enostavno je verjetno prav elektronska oporočilo (e-pošta), ki ga pošljemo samemu sebi (še bolje seveda je, če imam tudi bližnjo osebo, ki ji to lahko pošljemo v vednost), v katerem zapišemo zaveze in načrte, nato pa potrebi (npr. po poteku šest-mesečnega roka) s ponovnim pošiljanjem dopisujemo dodatne zaveze. Zelo učinkovito in za povrh tudi zabavno je lahko, če opominjanje v celoti prenesemo na neko bližnjo osebo, ki si ne le želi, da diplomiramo, ampak zna opominjanje izvesti tudi z ustreznim občutkom. To pomeni, da nas po preteku predvidenega obdobja ne le učinkovito opozori, ampak to izvede prijazno in nemoteče, torej brez obtožb, očitkov, zgroženosti in nadležnega sitnarjenja, skratka tako, da nas na eni strani motivira, na drugi strani – in to je bistveno bolj pomembno – pa nas postavi v situacijo, v kateri smo glede ključne odločitve čimbolj realni in iskreni. Nasploh je tudi sicer nadvse priporočljivo, če v proces diplomiranja vključujemo čim več oseb našega socialnega kroga; večina težav procesa diplomiranja je namreč običajno povezana s tem, da se študent o svojih zapletih in težavah z nikomer iskreno ne pogovori. Najbolje pa je pri zamikih in opominjanjih seveda uporabiti več načinov oziroma kanalov.

Še enkrat velja ponoviti, da je daleč najvarnejša odločitev, da se proces diplomiranja umesti v drugi semester zadnjega letnika, in sledi uradnemu ritmu študijskega programa (npr. oddaja prijave v marcu, zagovor septembra). V takem primeru je zgoraj opisano formaliziranje procesa odločanja morda odveč, vendar kljub temu nikakor ne škodi. Uporabimo ga lahko kot malo vajo za srečevanje z izzivi v našem življenju.

<< Nazaj Naprej >>