Ključna odločitev v procesu diplomiranja je torej umestitev polletnega časovnega okvira v svoje življenje. Pri tem je posebej pomembno, da se celoten proces odločanja dobro formalizira, kar pomeni predvsem naslednje:

  1. Obdobje diplomiranja poiščemo na naslednji način:
  • privzeto obdobje umestitve diplomskega obdobja je čas, ki je predviden s študijskim programom (npr. drugi semester zadnjega letnika);
  • če zaradi (res zelo dobro) utemeljenih okoliščin to ni mogoče, poiščemo naslednje najbližje obdobje, ko je umestitev mogoča;
  • če časovne umestitve še ne moremo sprejeti, je treba odločitev preložiti in stanje preveriti najpozneje čez pol leta.
  1. Ko izberemo ustrezno obdobje, natančno preverimo njegovo realnost oziroma izpolnjevanje odgovarjajočih pogojev (glej podpoglavje 1.1.2 Realnost umestitve, točke 1–4). Pri tem je posebej pomembno ustrezno seznanjanje celotnega socialnega kroga s svojo namero.
  2. Svojo odločitev o izbiri ustreznega obdobja za diplomiranje ali njegovi odložitvi moramo vsakič formalno zapisati. Pri tem izberemo način, ki nam najbolj ustreza, npr. listič na steni, zapis v papirnem koledarju, zaznamek v elektronskem koledarju, opomnik v računalniku in/ali mobilniku, elektronsko sporočilo ipd. Zelo učinkovito in tudi zabavno je lahko, če opominjanje prenesemo na neko bližnjo osebo, ki si ne le želi, da diplomiramo, ampak zna opominjanje izvesti z občutkom. To pomeni, da ga izvede resno in učinkovito, hkrati pa nemoteče, brez obtožb, očitkov, zgroženosti, groženj in nadležnega sitnarjenja. Najbolje je sicer uporabiti več načinov oziroma kanalov.

Še enkrat velja ponoviti, da je daleč najvarnejša odločitev, da se proces diplomiranja umesti v drugi semester zadnjega letnika, pri čemer se sledi uradnemu ritmu študijskega programa (npr. oddaja prijave v marcu). V takem primeru je zgoraj opisano formaliziranje morda odveč, vendar kljub temu nikakor ne škodi.

<< Nazaj     Naprej >>