Na samem začetku je treba razčistiti kakršnekoli dvome, ki bi izhajali iz predstave, da je diploma morda nekaj težkega ali problematičnega. Kdor je naredil (skoraj) vse izpite določenega študijskega programa, je namreč več kot usposobljen za pisanje diplome, čeprav je od (pred)zadnjega izpita preteklo več mesecev, let ali desetletij.

Seveda pa usposobljenost za diplomiranje ni dovolj, treba je najti tudi ustrezen čas in motivacijo ter vložiti določen trud. Ob tem je pogosto najbolj ključen prav začetni korak, ko se je treba za diplomo odločiti in jo tudi operativno umestiti v svoje življenje. To je lahko povsem neproblematična in včasih celo neopazna odločitev, neredko pa je povezana z resnimi težavami. Pri tem se izkaže kot najbolj kritična predvsem časovna opredelitev, izzive pa lahko predstavljajo tudi vprašanja, povezana z motivacijo.

Vsi zgoraj navedeni vidiki, ki so povezani z odločitvijo o diplomiranju, so v nadaljevanju podrobno obravnavani, najprej ključno vprašanje in nivo zahtevnosti diplome, nato problem odlaganja diplome in nediplomiranja, na koncu pa je predstavljena še odločitvena shema.

Ob tem velja spomniti na odgovarjajoč kontrolni seznam vprašanj oziroma odkljuknico (angl. checklist), kjer so zbrani glavni opomniki, ki zadevajo korak oziroma poglavje odločanja.

Naprej >>