Gradivo je smiselno uvodoma preleteti, nato pa uporabiti odgovarjajoča poglavja v skladu s potrebami in potekom dela.

Dobro začetno izhodišče so lahko odkljuknice oziroma kontrolni seznami vprašanj (angl. checklist), ki v strnjeni obliki opominjajo oziroma preverjajo bistvene aktivnosti. V še krajši obliki naslavljajo ključne vidike pogosta vprašanja (FAQ).

Študenti, ki nimajo težav z motivacijo in umestitvijo procesa diplomiranja v svoje življenje, lahko začnejo z drugim poglavjem (Prijava), študenti z že prijavljeno temo s tretjim (Načrt), samostojni študenti z dobro samoorganizacijo pa s četrtim (Raziskovanje) ali celo petim (Pisanje).

Obstajajo tudi študenti, ki imajo izdelan življenjski fokus, visoko motivacijo, bogate delovne izkušnje, dobro samoorganizacijo, razvito konceptualno mišljenje in odličen nivo pismenosti. Ti običajno pozorno preberejo tudi ustrezna fakultetna navodila, nato pa intuitivno oziroma avtomatično (sami od sebe) upoštevajo skoraj vse napotke pričujočih priporočil. V takih primerih pričujoča priporočila skorajda niso potrebna. Izjema so lahko nekateri specifični vidiki, posebej npr. promocija diplome, vzročnost in strukturiranje, Poleg tega je lahko koristna tudi velika slika (angl. big picture) celotnega procesa ter s tem povezane formalizacija odločitev, odločitvena shema in projektna organiziranost.

Druga skrajnost so nesamostojni študenti, ki jim mora mentor praktično na vsakem koraku podajati podrobne vsebinske, procesne, organizacijske in formalne usmeritve. V takem primeru so lahko priporočila še posebej koristna, saj večajo študentovo samostojnost.

Večina študentov je v vmesnem prostoru med obema skrajnostma (popolna samostojnost – popolna nesamostojnost).

Posebej velja poudariti, da se v primeru manjše zahtevnosti študijskega programa (npr. višješolska ali visokošolska diploma) priporočila seveda smiselno poenostavijo. Na drugi strani  je v zahtevnejših primerih – npr. diplome na drugi bolonjski stopnji, ki imajo 20 in več kreditnih točk, ali raziskovalni oziroma znanstveni magisteriji – primerno doslednejše upoštevanje usmeritev, ki so podane pri obravnavi teorije, empirije in argumentacije.