Priporočila imajo šest poglavij, ki sovpadajo s ključnimi koraki procesa diplomiranja.

ODLOČITEV je prvi korak v procesu diplomiranja. Pomemben postane v trenutku, ko se začnejo razmišljanja o diplomi. To je lahko šele v zadnjem letniku študija, ko običajno stečejo uradne priprave v okviru študijskega programa, lahko pa tudi bistveno prej ali pozneje. V vsakem primeru mora razmišljanje o diplomi pripeljati do jasne in realne odločitve o polletnem obdobju, v katerem bo proces diplomiranja (oziroma njegov osrednji del)  dejansko potekal. V tem okviru so v poglavju obravnavani vsi ključni vidiki sprejemanja ustrezne odločitve: motivacija, problem odlaganja, nevarnost nediplomiranja, realnost izbranega obdobja in odločitvena shema.

PRIJAVA diplome je  drugi korak v procesu diplomiranja. S prijavo se aktivnosti procesa diplomiranja tudi dejansko začnejo. V primeru odločitve za sprotni študij to običajno poteka že v prvem semestru zadnjega letnika z uradno objavo (ali celo predstavitvijo) tem, zaključi pa se v začetku drugega semestra z oddajanjem prijav. V tem okviru so v poglavju obravnavani predvsem naslednji vidiki: izbira teme in mentorja, zahtevnost diplome, (preliminarni) pregled literature ter vsebinski in procesni vidiki same prijave. Vse to zahteva od študenta okvirno deset ur dela, pri čemer je razpon lahko zelo širok – od nekaj do nekaj deset ur. Kljub razmeroma skromni neposredni porabi študentovega časa pa se celoten postopek prijavljanja običajno razvleče čez več mesecev.

NAČRT je eden osrednjih korakov v procesu diplomiranja. Nanaša se na točko, ko se je treba za delovne aktivnosti pripraviti organizacijsko, časovno in tehnično. To se običajno izvede takoj po oddani prijavi, lahko pa tudi pred prijavo ali celo precej po oddani prijavi. Gre za izjemno pomembno aktivnost, ki jo je treba nujno opraviti pred naslednjim korakom (raziskovanjem). Korak načrtovanja tudi ni posebej zahteven, saj zahteva okvirno le okoli uro časa. Poglavje sistematično obravnava vse vidike, ki so v tem okviru pomembni: projektni plan, časovni načrt ter organizacijske in druge priprave. Obravnavani so tudi etični vidiki, ki so za diplomo kritičnega pomena, čeprav jih študenti pogosto zanemarjajo. Neredko jih celo kršijo (npr. plagiarizem), s čimer se izpostavljajo velikemu in nepotrebnemu tveganju.

RAZISKOVANJE predstavlja srčiko diplomskega dela. Skupaj s pisanjem zavzema tudi glavnino časa, ki ga proces diplomiranja zahteva; odgovarjajoče aktivnosti se običajno raztezajo čez več mesecev. Poglavje obravnava predvsem organizacijske, metodološke in procesne vidike raziskovanja ­­- s posebnim poudarkom na znanstveni argumentaciji ter razumevanju razmerja med teorijo in empirijo. Sistematično so obdelane tudi vse težave, ki se lahko pri tem pojavijo.

PISANJE je  tesno povezano z raziskovanjem; včasih potekata obe aktivnosti celo vzporedno. Kljub temu so  ključni vidiki pisanja zbrani in zaokroženi v samostojnem poglavju, ki je posvečeno predvsem organizaciji pisanja, načinom ubesedovanja, strukturiranju besedila,  nastajanju osnutkov in izbranim formalnim vidikom.

ZAKLJUČEK je zadnji korak v procesu diplomiranja. Nastopi v trenutku, ko je pisanje povsem končano. V tem okviru so v tem poglavju najprej obravnavani administrativni vidiki oddajanja diplome. Gre za proces, ki traja praviloma več tednov. V tem času se od študenta običajno zahteva le nekaj ur  dela ali celo manj, ostalo je čakanje na podpise, administrativne postopke, usklajevanje termina (morebitnega) zagovora in pripravo evalvacije s strani komisije. Poglavje nato obravnava zagovor (če je s programom predviden), kjer gre za približno enourno seanso javne predstavitve, ki zahteva od študenta nekaj ur priprav. Obravnavano pa je tudi morebitno promoviranje diplome, ki sicer od študenta terja minimalno časa, vendar lahko pomembno pripomore k izboljšanju delovne kariere.

Dodati velja, da se v priporočilih zaradi jezikovne enostavnosti izraz »študent« uporablja v moški obliki, vendar se enakovredno nanaša na vsako osebo s študentskim statusom, ne glede na biološki ali sociološki spol. Podobno velja tudi za ostale izraze, kot so »mentor«, »profesor«, »kolega«, »prodekan« ipd.