Proces diplomiranja je zelo enostaven, vendar le, če se ga dobro načrtuje. Zaradi neustreznega načrtovanja in napačnega pristopa mnogo študentov porabi za diplomo preveč napora ali pa so njihove diplome slabše kakovosti, kot bi lahko bile.

Poleg tega številni študenti ne diplomirajo, čeprav so opravili (skoraj) vse izpite. V tem pogledu so podatki nemalokrat strašljivi, saj na nekaterih programih diplomira le manjšina študentov, vpisanih v zadnji letnik (glej Kramberger et al. 2014).

Posebej tvegano – in po novem tudi nepotrebno (glej Razlogi za odlaganje diplome) – je odlaganje diplome zaradi dodatnega leta (absolventskega statusa). Tovrstno odlaganje namreč iz različnih vzrokov verjetnost diplomiranja bistveno zmanjšuje.

Posledice nediplomiranja so nadvse neugodne (glej Posledice nediplomiranja), v Sloveniji pa tudi zelo pogoste. V terciarno izobraževanje se namreč – glede na mednarodne primerjave – vpisuje izjemno velik delež generacij, hkrati pa je delež vpisanih, ki diplomira, izjemno majhen.