Pri opredelitvi zahtev oziroma značilnosti diplomskega dela se pogosto uporablja koncept novosti. Vsaka diploma mora namreč prinesti nekaj novega, npr. novo spoznanje, nove ugotovitve, nov pregled, nov pogled, nove informacije, novo implementacijo, novo rešitev, novo kreacijo ipd. Pri tem obstajajo določene razlike med novim znanstvenim in novim strokovnim doprinosom, vendar tovrstno ločevanje za uvodno opredeljevanje diplome ni bistveno. Pomembno je predvsem dejstvo, da diploma predstavlja neko novo avtorsko delo, ki v primeru, ko uporablja pretekle zapise, delo, ideje ali dosežke drugih oseb, odgovarjajoče vire seveda ustrezno navaja.

Pri tem velja opozoriti, da vsaka novost ne pomeni avtomatično tudi novosti v strogem znanstvenem smislu. Od diplome na višješolski, visokošolski in prvi univerzitetni stopnji se namreč v splošnem pričakuje predvsem novost zgolj v strokovnem smislu. Tako lahko npr. obravnavanje zadovoljstva zaposlenih v izbrani organizaciji generira neka spoznanja, dejstva in informacije, ki so dejansko novi, kakovostni in za organizacijo tudi pomembni, čeprav to ne prispeva v zakladnico novih znanstvenih spoznanj. Slednje bi se lahko zgodilo, če bi študent razvil ali preveril npr. nek nov inštrument merjenja zadovoljstva zaposlenih. Podobno govorimo zgolj o strokovnem prispevku tudi v vseh drugih primerih, ko študent v nekem specifičnem kontekstu implementira določen pristop ali pregleda in predstavi določen pojav oziroma problem, pri čemer ga zgolj bolj ali manj kritično obravnava.

Včasih je razmejitev, ali gre za znanstveni prispevek, kjer je bilo na osnovi lastnega raziskovanja generirano novo znanje, ali zgolj za strokovni prispevek, kjer gre za specifično implementacijo ali pregledno obravnavo problema, nekoliko nejasna in zabrisana. Presoja o elementu novosti je namreč zahtevna, zato lahko prihaja tudi do razhajanj in zmot. Tipičen primer so problematične zavrnitve objave člankov v znanstvenih revijah, kjer je prav element znanstvene novosti eden ključnih vidikov, ki jih pri presojanju o objavi (ali neobjavi) uporabljajo recenzenti in uredniki.

Nov prispevek k znanosti pa se pričakuje predvsem na nivoju disertacije, delno tudi na nivoju magisterijev, posebej znanstvenih magisterijev. Ostali nivoji zaključnih del so načeloma strokovni, kar velja tudi za prvo in v določeni meri, odvisno od fakultete, tudi za drugo stopnjo bolonjskega študij. Kljub temu se – za razliko od višješolske in visokošolske dipoloma – od univerzitetne diplome prve in druge stopnje (magisterij) v večji meri pričakujejo elementi znanstvene argumentacije, od magisterijev pa tudi določena dodana vrednost v smislu znanstvenega prispevka, ki temelji na lastnem raziskovanju. Slednje se lahko presoja s primernostjo magisterija za potencialno objavo v obliki članka v strokovni literaturi. Magistrska naloga bi zato načeloma morala imeti tovrsten potencial, posebej v primeru večjega števila kreditnih točko (npr. 20 in več).